logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Oblikovanje vojne strategije med političnimi dejavniki po okupaciji Slovenije in njihova (ne)pripravljenost za skupen nastop


Avtor(ji):Bojan Godeša
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Tine Logar (lekt.), Borut Praper (prev.)
Leto:2011
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Bojan Godeša je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2011-1.pdf
Velikost:1.99MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtor v prispevku obravnava oblikovanje medvojne strategije med političnimi dejavniki po okupaciji in razkosanju slovenskega ozemlja ter njihovo nepripravljenost za skupen nastop. Po 22. juniju 1941 so bile vse slovenske politične skupine postavljene pred nove izzive in prisiljene k (pre)oblikovanju svoje strategije. Prišlo je do novega vzpostavljanja političnih razmerij, pri čemer sta se postopoma izoblikovala dva pogleda, od katerih je eden zagovarjal pasivnost (vodstva predvojnih legalnih strank), medtem ko je drugi vzpodbujal k aktivni drži (različne heterogene opozicijske skupine) ter je menil, da se mora predvojna strankarska elita umakniti iz političnega življenja. V razmerah po okupaciji so se najbolj znašli slovenski komunisti s svojo strategijo, ki je temeljila na oboroženem odporu proti okupatorju, ter postali zmagovalci začetnega pozicioniranja sil. Začetni preskok iz maloštevilne ilegalne stranke v množično odporniško gibanje organizirano v Osvobodilni fronti, je predstavljal pomemben korak k povojnemu prevzemu oblasti, čeprav se je njegova strategija izoblikovala postopoma.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20565
    • naslov
      • Oblikovanje vojne strategije med političnimi dejavniki po okupaciji Slovenije in njihova (ne)pripravljenost za skupen nastop
      • The Formation of the Wartime Strategy among the Political Actors After the Occupation of Slovenia and Their (Un)readiness for Joint Action
    • ustvarjalec
      • Bojan Godeša
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Tine Logar (lekt.)
      • Borut Praper (prev.)
    • predmet
      • okupacija
      • Komunistična partija Slovenije
      • politične stranke
      • demokracija
      • ideologija
      • Slovenia
      • World War II
      • occupation
      • Communist Party of Slovenia
      • political parties
      • democracy
      • ideology
    • opis
      • Avtor v prispevku obravnava oblikovanje medvojne strategije med političnimi dejavniki po okupaciji in razkosanju slovenskega ozemlja ter njihovo nepripravljenost za skupen nastop. Po 22. juniju 1941 so bile vse slovenske politične skupine postavljene pred nove izzive in prisiljene k (pre)oblikovanju svoje strategije. Prišlo je do novega vzpostavljanja političnih razmerij, pri čemer sta se postopoma izoblikovala dva pogleda, od katerih je eden zagovarjal pasivnost (vodstva predvojnih legalnih strank), medtem ko je drugi vzpodbujal k aktivni drži (različne heterogene opozicijske skupine) ter je menil, da se mora predvojna strankarska elita umakniti iz političnega življenja. V razmerah po okupaciji so se najbolj znašli slovenski komunisti s svojo strategijo, ki je temeljila na oboroženem odporu proti okupatorju, ter postali zmagovalci začetnega pozicioniranja sil. Začetni preskok iz maloštevilne ilegalne stranke v množično odporniško gibanje organizirano v Osvobodilni fronti, je predstavljal pomemben korak k povojnemu prevzemu oblasti, čeprav se je njegova strategija izoblikovala postopoma.
      • In the following contribution the author focuses on the formation of the wartime strategy among the political actors after the occupation and division of the Slovenian territory as well as their reluctance to agree on a joint action. After 22 June 1941 all Slovenian political groups had to face new challenges and were forced to (re)form their strategies. New political relations were established, and two views gradually formed. One of these argued for passivity (the leaderships of the pre–war legal parties), while the other encouraged an active attitude (various heterogeneous opposition groups), believing that the pre–war party elite should retreat from the political life. In the situation arising after the occupation, the Slovenian communists were the most resourceful group. Their strategy was based on the armed resistance against the occupiers, so they became the victors of the initial positioning of forces. The initial transformation from a small illegal party into a mass resistance movement organised within the Liberation Front represented an important step towards the post–war takeover of power, even though the strategy was formed gradually.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd