Avtor obravnava vlogo primorskih Slovencev v delovanju občinskih uprav v obdobju po letu 1928, ko je fašistični režim dokončno ukinil občinsko samoupravo in s tem tudi volitve županov in občinskih svetov. Na čelu primorskih občin, katerih število se je tedaj bistveno zmanjšalo, so odtlej stali t. i. podestaji, ki so jih imenovali pokrajinski prefekti in ki so morali biti potrjeni s strani notranjega ministrstva v Rimu. V pomoč so podestaji ob sebi imeli občinske sosvete, katerih člane je prav tako imenoval prefekt. Tudi na občinski ravni so tedaj vse vodilne funkcije zasedali Italijani, ki so morali biti obvezno člani fašistične stranke. Le v nekaj izjemnih primerih so bile to osebe slovenskega rodu.