Prispevek obravnava opredelitve in neposredno dejavnost v okviru marksističnega idejnopolitičnega
tabora od sredine devetdesetih let 19. stoletja, ko je bila ustanovljena Jugoslovanska
socialnodemokratska stranka, ter v obdobju prve Jugoslavije, ko so marksisti delovali razdeljeni
na reformno in revolucionarno smer. Razčlenjuje njihov družbeno ekonomski koncept, ki je bil
utemeljen predvsem na interesih delavskega razreda in posledično na pojmovanju in udejanjanju
demokracije. Dalje razbira njihove poglede in praktično dejavnost v odnosu do katoliškega in
liberalnega ter tudi znotraj raznoterega marksističnega tabora, pojasnjuje poglede na interese
naroda kot celote ter na koncepte kulturnega razvoja v soočenju z ostalimi idejnopolitičnimi
usmeritvami na Slovenskem.