Prispevek obravnava zgodovinski razvoj procesij sv. Rešnjega
telesa, ki so bile uprizorjene med 16. stoletjem in drugo
svetovno vojno v Ljubljani. Njihove uprizoritve so predstavljale
dominantne kolektivne spomine tekom več kot treh stoletij
in na ta način odražale politična in ideološka prepričanja specifičnega
časa in prostora. Prispevek izpostavlja vlogo, ki so jo
procesije sv. Rešnjega telesa kot nosilke spomina na habsburške
zmage v bitkah z Osmani, igrale v habsburškem imperiju
in v Kraljevini SHS. Selektivna rekonstrukcija spomina na
bitke z Osmani je služila kot podlaga za interpretacijo prihodnjih
družbenih in političnih konfliktov; v 17. stoletju protireformacijski
boj proti protestantizmu oz. »krivoverstvu«,
v 19. stoletju politični boj proti liberalni politični opciji oz.
»liberaluhom« in konec 19. ter prva polovica 20. stoletja narodni
boj proti pripadnikom nemške narodnosti, označenim kot
»nemčurjem« in kasneje »boj« proti srbsko–hrvaški asimilaciji
v Kraljevini SHS. Preučevanje zgodovinskega razvoja procesij
je omogočilo vpogled v razmerje med kolektivnim spominom
in identiteto tako v času gradnje habsburškega imperija kot v
času gradnje in strukturacije slovenskega naroda.