logo
POPISI

/

Dogodki

/

Konference

Kako smo živeli v drugi Jugoslaviji: oris dogajanja v luči izbranih kazalnikov


Soavtor(ji):Damijan Guštin (mod.)
Leto:2013
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Aleksander Lorenčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis

Razprava osvetli glavne mejnike in dogajanje v gospodarskem življenju Slovenijein Slovencev v času druge Jugoslavije. Avtor na podlagi izbranih kazalnikovizpostavi razlike med Slovenijo in Jugoslavijo v različnih fazah razvoja podrugi svetovni vojni. Maja leta 1945 so z nastopom nove oblasti prišli na planonovi cilji in načrti. Gospodarsko upravljanje so prevzeli komunisti, ki so meddrugim začeli s pospešeno industrializacijo in uvedli centralno-plansko gospodarstvos podržavljenjem. Slovenija je v drugo jugoslovansko državo stopila kotgospodarsko najrazvitejši del države in to vlogo je tudi zadržala. Izstopala je naveč področjih, posebej na področju izvoza, po produktivnosti in učinkovitostinaložb. Njen delež družbenega proizvoda v okviru Jugoslavije je znašal med 15in 17 odstotki, delež industrije in izvoza pa približno 25 odstotkov. Jugoslavijaje v primerjavi s Slovenijo iz desetletja v desetletje bolj zaostajala. Po podatkihje zaostanek Jugoslavije za Slovenijo, gledano skozi prizmo gospodarskegarazvoja, leta 1985 znašal že 17 let in pol. Do leta 1974 je sicer Slovenija imelaprecej omejene možnosti za uresničevanje narodnogospodarskih interesov,ustava iz leta 1974 pa je to spremenila. Slednja je na eni strani z okrepitvijovloge republik in pokrajin ter zmanjševanjem vloge centralizma urejala organizacijofederacije in delovanje le-te, na drugi pa je z natančnim normativnimurejanjem družbeno-ekonomskih odnosov, ki so temeljili na samoupravljanju inzdruženem delu, poudarjala razredno, tako imenovan delavsko opredeljen značajjugoslovanske družbe in države. Tudi omenjena ustava in številne reforme,ki so se vrstile druga za drugo, pa niso rešile težav na gospodarskem področju.Jugoslavija tako že konec osemdesetih let minulega stoletja v gospodarskemsmislu ni več obstajala. Slovenija je bila v samem svetovnem vrhu po deležuzaposlenih v celotnem prebivalstvu oziroma v aktivnem prebivalstvu, kot tudipo deležu zaposlenih v industriji in rudarstvu. Tega pa niso spremljali ustreznirezultati v produktivnosti dela, izobrazbeni strukturi zaposlenih in življenjskemustandardu, kjer smo bili daleč od svetovnega vrha. Po kolapsu Jugoslavije jeSlovenija v letih 1989-1992 doživela velik padec aktivnosti in nujno preusmeritevz jugoslovanskega na zahodne trge. Kar se tiče ravni BDP, je bilo potrebnoveč kot 8 let za vrnitev na raven iz leta 1989. V statičnem pogledu je raven BDPv letu 1992 znašala manj kot 80 odstotkov ravni iz leta 1989, v časovnem smisluje padla na raven okoli leta 1976, torej za okoli 16 let. Gledano statistično je bilpadec BDP v Sloveniji v tako imenovani tranzicijski depresiji bistveno večji,kot smo mu bili priča v času še vedno aktualne finančne in gospodarske krize.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20455
    • naslov
      • Kako smo živeli v drugi Jugoslaviji: oris dogajanja v luči izbranih kazalnikov
      • How We Lived in the Second Yugoslavia: description of events in light of selected indicators
    • avtor
      • Aleksander Lorenčič
    • soavtor
      • Damijan Guštin (mod.)
    • predmet
      • Slovenija
      • zgodovina
      • Jugoslavija
      • posvetovanja
      • 1941-1991
      • Slovenia
      • history
      • Yugoslavia
      • symposium
      • 1941-1991
    • opis
      • Razprava osvetli glavne mejnike in dogajanje v gospodarskem življenju Slovenijein Slovencev v času druge Jugoslavije. Avtor na podlagi izbranih kazalnikovizpostavi razlike med Slovenijo in Jugoslavijo v različnih fazah razvoja podrugi svetovni vojni. Maja leta 1945 so z nastopom nove oblasti prišli na planonovi cilji in načrti. Gospodarsko upravljanje so prevzeli komunisti, ki so meddrugim začeli s pospešeno industrializacijo in uvedli centralno-plansko gospodarstvos podržavljenjem. Slovenija je v drugo jugoslovansko državo stopila kotgospodarsko najrazvitejši del države in to vlogo je tudi zadržala. Izstopala je naveč področjih, posebej na področju izvoza, po produktivnosti in učinkovitostinaložb. Njen delež družbenega proizvoda v okviru Jugoslavije je znašal med 15in 17 odstotki, delež industrije in izvoza pa približno 25 odstotkov. Jugoslavijaje v primerjavi s Slovenijo iz desetletja v desetletje bolj zaostajala. Po podatkihje zaostanek Jugoslavije za Slovenijo, gledano skozi prizmo gospodarskegarazvoja, leta 1985 znašal že 17 let in pol. Do leta 1974 je sicer Slovenija imelaprecej omejene možnosti za uresničevanje narodnogospodarskih interesov,ustava iz leta 1974 pa je to spremenila. Slednja je na eni strani z okrepitvijovloge republik in pokrajin ter zmanjševanjem vloge centralizma urejala organizacijofederacije in delovanje le-te, na drugi pa je z natančnim normativnimurejanjem družbeno-ekonomskih odnosov, ki so temeljili na samoupravljanju inzdruženem delu, poudarjala razredno, tako imenovan delavsko opredeljen značajjugoslovanske družbe in države. Tudi omenjena ustava in številne reforme,ki so se vrstile druga za drugo, pa niso rešile težav na gospodarskem področju.Jugoslavija tako že konec osemdesetih let minulega stoletja v gospodarskemsmislu ni več obstajala. Slovenija je bila v samem svetovnem vrhu po deležuzaposlenih v celotnem prebivalstvu oziroma v aktivnem prebivalstvu, kot tudipo deležu zaposlenih v industriji in rudarstvu. Tega pa niso spremljali ustreznirezultati v produktivnosti dela, izobrazbeni strukturi zaposlenih in življenjskemustandardu, kjer smo bili daleč od svetovnega vrha. Po kolapsu Jugoslavije jeSlovenija v letih 1989-1992 doživela velik padec aktivnosti in nujno preusmeritevz jugoslovanskega na zahodne trge. Kar se tiče ravni BDP, je bilo potrebnoveč kot 8 let za vrnitev na raven iz leta 1989. V statičnem pogledu je raven BDPv letu 1992 znašala manj kot 80 odstotkov ravni iz leta 1989, v časovnem smisluje padla na raven okoli leta 1976, torej za okoli 16 let. Gledano statistično je bilpadec BDP v Sloveniji v tako imenovani tranzicijski depresiji bistveno večji,kot smo mu bili priča v času še vedno aktualne finančne in gospodarske krize.
      • The discussion sheds light on the main milestones and developments in theeconomic life of Slovenia and Slovenians in the time of the Second Yugoslavia.On the basis of selected indicators the author underlines the differences betweenSlovenia and Yugoslavia at various stages of development after World War II.In May 1945 new goals and plans were revealed with the rise of the new authorities.The economic management was taken over by the communists, who,among other things, initiated accelerated industrialisation and introduced a centrally-planned economy together with nationalisation. Slovenia entered the secondYugoslav state as economically best-developed part of the state and managedto retain this role. It excelled in many fi elds, especially export, productivity, andinvestment effi ciency. Its share of the social product in the context of Yugoslaviawas between 15 and 17 percent, and its share of industry and exports was approximately25 percent. In comparison with Slovenia, Yugoslavia lagged behindmore and more from decade to decade. According to the information the lagof Yugoslavia behind Slovenia, from the viewpoint of economic development,amounted to as much as 17 years and a half in 1985. Until 1974 Slovenia’s possibilitiesfor the realisation of its national economic interests was quite limited,but this changed with the constitution of 1974. With the strengthening of the roleof the republics and provinces and reducing the role of centralism, this constitutionaddressed the organisation of the federation and its functioning. On the otherhand – with precise normative regulation of socio-economic relations, basedon self-management and associated labour – it emphasised the class-oriented,so-called labour-defi ned character of the Yugoslav society and state. However,even this constitution and numerous reforms, taking place one after the other,failed to solve the problems in the economic fi eld. Thus already in the end ofthe 1980s Yugoslavia no longer existed in the economic sense. Slovenia was oneof the very best ranking states globally with regard to the number of employedpeople or active population as well as with regard to the number of people workingin industry and mining. This, however, was not accompanied by suitableresults in work productivity, educational structure of the employed and the livingstandard, where Slovenia was very far from the leading states in the world. Afterthe collapse of Yugoslavia, between 1989 and 1992 Slovenia saw a great declinein activity and faced an urgent reorientation from the Yugoslav to the westernmarkets. As far as the level of GDP was concerned, it took more than 8 years torestore the level from the year 1989. In the statistical sense the 1992 GDP levelamounted to less than 80 percent of the level from 1989, but in the temporal senseit fell to the level of around 1976, i.e. by some 16 years. Statistically the GDPreduction in Slovenia during the so-called transition depression was signifi cantlyhigher than we have witnessed during the current fi nancial and economic crisis.The contribution will be prepared according to the following system, i.e. on thebasis of selected indicators.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije
    • datum
      • 2013
      • 28. 11. 2013
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (2)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    2.01 Znanstvena monografijaPiškurić, Jelka"Bili nekoč so lepi časi" : vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializmaLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino ; Študijski center za narodno spravo2019
    2.01 Znanstvena monografijaLazarević, ŽarkoSpremembe in zamišljanja : gospodarsko-zgodovinske refleksijeLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2015
    Seznam literature v delu (23)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    131Borak, NevenIskanje Guliverja ali Kako preživeti?LjubljanaZnanstveno in publicistično središče1994
    132Prinčič, JožeSlovensko gospodarstvo v drugi JugoslavijiLjubljanaModrijan1997
    132Prinčič, JožePot do slovenske narodnogospodarske suverenosti 1945-1991LjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2013
    132Mlinar, BrankoSlovenija 1945 1975LjubljanaZavod SR Slovenije za statistiko1975
    132Klemenčič, Marijan M.Družbenogospodarski prehod v SlovenijiGeografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja : 70 let geografije na ljubljanski univerziLjubljanaOddelek za geografijo Filozofske fakultete : Znanstveni ištitut1989
    133Sicherl, PavleKje je Slovenija?Aleksander Bajt : 1921-2000 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10-letnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010]LjubljanaSlovenska akademija znanosti in umetnosti2011
    133Vrišer, IgorSlovenska industrija po osamosvojitviIB revija : za strokovna in metodološka vprašanja gospodarskega, prostorskega in socialnega razvoja SlovenijeLjubljanaUrad RS za makroekonomske analize in razvoj2008
    133Lorenčič, AleksanderGospodarske razmere v Jugoslaviji v obdobju 1968-1988 : na poti v razpadSlovenija - Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988LjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2010
    134Prinčič, Jože ; Borak, NevenIz reforme v reformo : slovensko gospodarstvo 1970-1991LjubljanaFakulteta za družbene vede2006
    135Štiblar, FranjoRazvoj trgov ex-JugoslavijeGospodarska gibanjaLjubljanaEkonomski institut Pravne fakultete1995
    135Borak, NevenEkonomski vidiki delovanja in razpada JugoslavijeLjubljanaZnanstveno in publicistično središče2002
    136Petranović, BrankoIstorija Jugoslavije : 1918-1978BeogradNolit1980
    136Čepič, Zdenko ; Prinčič, JožeUstava 1974 : preureditev jugoslovanske federacije, delegatski sistem in dogovorna ekonomijaSlovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992LjubljanaMladinska knjiga : Inštitut za novejšo zgodovino2005
    136Kovač, BogomirRekviem za socializem : ekonomske reforme v socialističnih državahLjubljanaDržavna založba Slovenije1990
    137Mencinger, JožeSlovensko gospodarstvo med centralizmom in neodvisnostjoNova revija : mesečnik za kulturoLjubljanaNova revija1990
    137Čepič, ZdenkoGospodarska krizaSlovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992LjubljanaMladinska knjiga : Inštitut za novejšo zgodovino2005
    137Možina, Jože" Politika postane manj pomembna." : pogovor z Janezom DrnovškomAmpak : mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvoLjubljanaNova revija2003
    138Repe, BožoSlovenci v osemdesetih letihLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2001
    139Lorenčič, AleksanderPrelom s starim in začetek novega : tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990-2004)LjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2012
    140Sicherl, PavleScenariji gospodarskega razvoja Slovenije : približevanje EvropiSplošni pogoji za gospodarski razvojLjubljanaZavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj1995
    141Meier, ViktorZakaj je razpadla JugoslavijaLjubljanaZnanstveno in publicistično središče1996
    142Prinčič, JožeGospodarski vidik osamosvajanja Slovenije (1986-1991)Slovenska osamosvojitev 1991 : pričevanja in analize : simpozij, Brežice, 21. in 22. junij 2001 : zbornikLjubljanaDržavni zbor Republike Slovenije : Zveza zgodovinskih društev Slovenije2002
    142Vodopivec, PeterOd Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletjaLjubljanaModrijan2007