/
Dogodki
/
Konference
To delo avtorja Aleksander Lorenčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Razprava osvetli glavne mejnike in dogajanje v gospodarskem življenju Slovenijein Slovencev v času druge Jugoslavije. Avtor na podlagi izbranih kazalnikovizpostavi razlike med Slovenijo in Jugoslavijo v različnih fazah razvoja podrugi svetovni vojni. Maja leta 1945 so z nastopom nove oblasti prišli na planonovi cilji in načrti. Gospodarsko upravljanje so prevzeli komunisti, ki so meddrugim začeli s pospešeno industrializacijo in uvedli centralno-plansko gospodarstvos podržavljenjem. Slovenija je v drugo jugoslovansko državo stopila kotgospodarsko najrazvitejši del države in to vlogo je tudi zadržala. Izstopala je naveč področjih, posebej na področju izvoza, po produktivnosti in učinkovitostinaložb. Njen delež družbenega proizvoda v okviru Jugoslavije je znašal med 15in 17 odstotki, delež industrije in izvoza pa približno 25 odstotkov. Jugoslavijaje v primerjavi s Slovenijo iz desetletja v desetletje bolj zaostajala. Po podatkihje zaostanek Jugoslavije za Slovenijo, gledano skozi prizmo gospodarskegarazvoja, leta 1985 znašal že 17 let in pol. Do leta 1974 je sicer Slovenija imelaprecej omejene možnosti za uresničevanje narodnogospodarskih interesov,ustava iz leta 1974 pa je to spremenila. Slednja je na eni strani z okrepitvijovloge republik in pokrajin ter zmanjševanjem vloge centralizma urejala organizacijofederacije in delovanje le-te, na drugi pa je z natančnim normativnimurejanjem družbeno-ekonomskih odnosov, ki so temeljili na samoupravljanju inzdruženem delu, poudarjala razredno, tako imenovan delavsko opredeljen značajjugoslovanske družbe in države. Tudi omenjena ustava in številne reforme,ki so se vrstile druga za drugo, pa niso rešile težav na gospodarskem področju.Jugoslavija tako že konec osemdesetih let minulega stoletja v gospodarskemsmislu ni več obstajala. Slovenija je bila v samem svetovnem vrhu po deležuzaposlenih v celotnem prebivalstvu oziroma v aktivnem prebivalstvu, kot tudipo deležu zaposlenih v industriji in rudarstvu. Tega pa niso spremljali ustreznirezultati v produktivnosti dela, izobrazbeni strukturi zaposlenih in življenjskemustandardu, kjer smo bili daleč od svetovnega vrha. Po kolapsu Jugoslavije jeSlovenija v letih 1989-1992 doživela velik padec aktivnosti in nujno preusmeritevz jugoslovanskega na zahodne trge. Kar se tiče ravni BDP, je bilo potrebnoveč kot 8 let za vrnitev na raven iz leta 1989. V statičnem pogledu je raven BDPv letu 1992 znašala manj kot 80 odstotkov ravni iz leta 1989, v časovnem smisluje padla na raven okoli leta 1976, torej za okoli 16 let. Gledano statistično je bilpadec BDP v Sloveniji v tako imenovani tranzicijski depresiji bistveno večji,kot smo mu bili priča v času še vedno aktualne finančne in gospodarske krize.
Tipologija | Avtor(ji) | Naslov | Kraj | Založba | Leto |
---|---|---|---|---|---|
2.01 Znanstvena monografija | Piškurić, Jelka | "Bili nekoč so lepi časi" : vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino ; Študijski center za narodno spravo | 2019 |
2.01 Znanstvena monografija | Lazarević, Žarko | Spremembe in zamišljanja : gospodarsko-zgodovinske refleksije | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2015 |
Stran | Avtor | Naslov | Vir | Kraj | Založba | Leto |
---|---|---|---|---|---|---|
131 | Borak, Neven | Iskanje Guliverja ali Kako preživeti? | Ljubljana | Znanstveno in publicistično središče | 1994 | |
132 | Prinčič, Jože | Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji | Ljubljana | Modrijan | 1997 | |
132 | Prinčič, Jože | Pot do slovenske narodnogospodarske suverenosti 1945-1991 | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2013 | |
132 | Mlinar, Branko | Slovenija 1945 1975 | Ljubljana | Zavod SR Slovenije za statistiko | 1975 | |
132 | Klemenčič, Marijan M. | Družbenogospodarski prehod v Sloveniji | Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja : 70 let geografije na ljubljanski univerzi | Ljubljana | Oddelek za geografijo Filozofske fakultete : Znanstveni ištitut | 1989 |
133 | Sicherl, Pavle | Kje je Slovenija? | Aleksander Bajt : 1921-2000 : zbornik razprav s simpozija SAZU ob 10-letnici smrti, [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 21. oktobra 2010] | Ljubljana | Slovenska akademija znanosti in umetnosti | 2011 |
133 | Vrišer, Igor | Slovenska industrija po osamosvojitvi | IB revija : za strokovna in metodološka vprašanja gospodarskega, prostorskega in socialnega razvoja Slovenije | Ljubljana | Urad RS za makroekonomske analize in razvoj | 2008 |
133 | Lorenčič, Aleksander | Gospodarske razmere v Jugoslaviji v obdobju 1968-1988 : na poti v razpad | Slovenija - Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2010 |
134 | Prinčič, Jože ; Borak, Neven | Iz reforme v reformo : slovensko gospodarstvo 1970-1991 | Ljubljana | Fakulteta za družbene vede | 2006 | |
135 | Štiblar, Franjo | Razvoj trgov ex-Jugoslavije | Gospodarska gibanja | Ljubljana | Ekonomski institut Pravne fakultete | 1995 |
135 | Borak, Neven | Ekonomski vidiki delovanja in razpada Jugoslavije | Ljubljana | Znanstveno in publicistično središče | 2002 | |
136 | Petranović, Branko | Istorija Jugoslavije : 1918-1978 | Beograd | Nolit | 1980 | |
136 | Čepič, Zdenko ; Prinčič, Jože | Ustava 1974 : preureditev jugoslovanske federacije, delegatski sistem in dogovorna ekonomija | Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992 | Ljubljana | Mladinska knjiga : Inštitut za novejšo zgodovino | 2005 |
136 | Kovač, Bogomir | Rekviem za socializem : ekonomske reforme v socialističnih državah | Ljubljana | Državna založba Slovenije | 1990 | |
137 | Mencinger, Jože | Slovensko gospodarstvo med centralizmom in neodvisnostjo | Nova revija : mesečnik za kulturo | Ljubljana | Nova revija | 1990 |
137 | Čepič, Zdenko | Gospodarska kriza | Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992 | Ljubljana | Mladinska knjiga : Inštitut za novejšo zgodovino | 2005 |
137 | Možina, Jože | " Politika postane manj pomembna." : pogovor z Janezom Drnovškom | Ampak : mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo | Ljubljana | Nova revija | 2003 |
138 | Repe, Božo | Slovenci v osemdesetih letih | Ljubljana | Zveza zgodovinskih društev Slovenije | 2001 | |
139 | Lorenčič, Aleksander | Prelom s starim in začetek novega : tranzicija slovenskega gospodarstva iz socializma v kapitalizem (1990-2004) | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2012 | |
140 | Sicherl, Pavle | Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije : približevanje Evropi | Splošni pogoji za gospodarski razvoj | Ljubljana | Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj | 1995 |
141 | Meier, Viktor | Zakaj je razpadla Jugoslavija | Ljubljana | Znanstveno in publicistično središče | 1996 | |
142 | Prinčič, Jože | Gospodarski vidik osamosvajanja Slovenije (1986-1991) | Slovenska osamosvojitev 1991 : pričevanja in analize : simpozij, Brežice, 21. in 22. junij 2001 : zbornik | Ljubljana | Državni zbor Republike Slovenije : Zveza zgodovinskih društev Slovenije | 2002 |
142 | Vodopivec, Peter | Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja | Ljubljana | Modrijan | 2007 |