Ljubljanska univerza je dve leti po nastanku ob koncu leta 1921 ustanovila društvo, ki je povezalo visokošolske profesorje in se je imenovalo »Udruženje visokošolskih učiteljev v Ljubljani.« Naloga društva je bila pomagati mladi univerzi, ki se je že kmalu po ustanovitvi srečevala z vrsto težav. Zlasti v prvem desetletju, to je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Udruženje slovenskih profesorjev pomembno sodelovalo v boju za izboljšanje položaja slovenske univerze. Prizadevali so si zlasti za njeno neokrnjenost in obstoj. Prof. dr. Karel Hinterlechner, član društva in rektor univerze je leta 1925 nasprotoval ukinitvi univerze in zavračal očitke, da ljubljanska univerza vzgoji preveč absolventov ter poudaril, da je naloga univerze predvsem »nega nepristranske znanosti in to celo ne oziraje se na potrebe univerze«. Društvo je tesno sodelovalo tudi z univerzitetnim svetom. Ob ukrepih beograjske vlade zaradi neakademske upokojitve nekaterih profesorjev na zagrebški univerzi brez vednosti in sodelovanja akademskih oblasti so skupaj nastopili in izrazili nestrinjanje. Glede stroškov, ki so bili potrebni za obstoj univerze je profesorski svet na predlog prof. dr. Ivana Plečnika izvolil tričlanski svet, ki je vodil narodni fond za vzdrževanje univerze. V njem so bil profesorji dr. Franc Ksaver Lukman, dr. Karel Hinterlechner in dr. Fran Eller. Ko se je pripravljal nov zakon o univerzi (1930) so člani Udruženja o posameznih členih zakona že marca 1928 zelo aktivno razpravljali na občnem zboru. Šestojanuarska diktatura je s svojim centralističnim sistemom zatrla delovanje društva. Leta 1931 je ukinjeno slovensko »Udruženje univerzitetnih nastavnikov» nadomestilo »Udruženje univerzitetskih nastavnika kraljevine Jugoslavije« s tremi sekcijami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Leta pred vojno je bilo v ljubljanski sekciji Udruženja včlanjenih povprečno 40 do 75 oseb. Med drugo svetovno vojno v času italijanske okupacije je delovalo Združenje šolnikov Ljubljanske pokrajine s posebnim odsekom za univerzitetne profesorje in docente. Po vojni je društvo ponovno oživelo.