Povezovanje učiteljev in učiteljic s širšim okoljem, v katerem je šola delovala, lahko preučujemo tudi s
pomočjo šolskih letnih poročil ali izvestij. Hrani jih tudi Slovenski šolski muzej, največ je osnovnošolskih, nato
gimnazijskih ter drugih srednjih in strokovnih šol. Prva znana tiskana poročila o napredovanju učencev segajo v sredino 18. stoletja, začetke pa zasledimo v 16. stoletju. Gimnazije so »Jahresberichte« , slovensko Letna
poročila ali Izvestja, tiskala po letu 1849 in tako zamenjala prejšnje sezname dijakov, navedene po učnem
uspehu (»Iuventuse«). Letna poročila, ki so bila po osnovnih vsebinskih sklopih podobna gimnazijskim, so
osnovne šole na Slovenskem začele izdajati po letu 1850, objave pedagoških in strokovnih razprav pa so se
razmahnile po letu 1860 in jim sledimo do okrog leta 1920.
Raziskovalcem šolske preteklosti nudijo letna poročila šol vrsto pomembnih podatkov: o organizaciji
pouka, šolskih predmetih in učbenikih, jeziku poučevanja, navedeni so seznami učiteljev in učencev, statistični
podatki, izpisi iz šolskih kronik, zakonska določila in uredbe. Posebej nas zanimajo pedagoške in strokovne
razprave učiteljev, objavljene v osnovnošolskih letnih poročilih. Pregled teh razprav iz različnih območij
slovenskega ozemlja nam prikaže prav posebno skrb učiteljskega delovanja v obdobju druge polovice 19.
stoletja in v začetku 20. stoletja. Ugotavljamo, da so bila njihova prizadevanja usmerjana v glavnem na pet
pomembnih področij: veliko pozornosti je bilo namenjeno vzgoji učencev in pridobivanju staršev pri skupnem
vzgojnem delu; drugi pomemben sklop je predstavljala domovinska vzgoja in spoznavanje vladarske hiše,
sledile so pedagoške razprave za pomoč pri napredovanju pouka, zgodovinski prispevki o zgodovini šole in
kraja ter strokovno -gospodarske razprave, v katerih se kaže tudi skrb učitelja pri pospeševanju kmetijstva in
gospodarstva. Z objavami razprav v letnih poročilih so razmišljanja in nasveti učiteljev preko učencev prišli do
staršev in širšega družbenega okolja. Učitelja spoznamo kot pomembnega vzgojitelja družbe ter nosilca
kulturnega in gospodarskega napredka.