Avtorica je pripravila strnjeni pregled izhodišč, ki so opredelila madžarsko okupacijo Prekmurja. Najprej je bila to potrianonska madžarska državna politika, ki ni nikoli priznala rezultatov mirovnega procesa po 1. svetovni vojni in si je za svoje revizionistične težnje iskala zaveznikov med evropskimi fašističnimi režimi. Drugo dejstvo je bila sama narodna in verska sestava prekmurskega prebivalstva, med katerim so se različne skupine tudi različno opredeljevale do madžarske zasedbe v aprilu 1941. V skladu s slednjim je bil odnos okupacijske uprave do posameznih skupin, pri čemer je še posebej izstopal odnos do avtohtonega slovenskega prebivalstva, ki mu je nova oblast namenjala največ svoje pozornosti v obliki propagande in izobraževanja. To pa ni moglo skriti, da je šlo vendar le za privid - kuliso vojne, ki je tudi med prekmurskim prebivalstvom terjala svoje žrtve.