logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

»Judje niso sicer zanesljivi, in ne verjamemo jim radi«

Nasprotja med slovenskimi goriškimi časopisi glede judovstva
Avtor(ji):Katjuša Arčon
Soavtor(ji):Andrej Studen (ur.)
Leto:2008
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2008, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Judje, Gorica, Soča, antisemitizem, Jews, Gorica (Newspaper), Soča (Newspaper), anti-Semitism
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Katjuša Arčon je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2008_1_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:8.29MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file710
Odpri
Prenesi
Opis
Goriški Judje so se začeli v 19. stoletju vključevati v goriško družbo. Ko so se vrata geta odprla, so se posamezniki stapljali z okoljem, ki jih je obdajalo, hoteli so postati lojalni državljani in ne le drugorazredni prebivalci mesta. Njihov občevalni jezik in kultura sta bila vedno italijanska, zato ni čudno, da so si prizadevali za prehod Gorice pod Italijo. Sobivanje s slovenskim življem jih ni oviralo, dokler se interesi Slovencev niso križali z njihovimi. S slovenskimi prebivalci so stopali v stike kot prodajalci, zagovorniki v pravdah, sanitetni delavci. Seveda so se porajale tudi nestrpnosti in antisemitska čustva, ki so bila odraz nevoščljivosti do uspehov, ki so jih Judje imeli pri svojih poslih, pri Slovencih pa zlasti zaradi nasprotovanja proitalijanskim čustvom, ki so jih goriški Judje gojili. Članek opisuje nekatera nasprotja in odnose do judovstva v časopisih Soča in Gorica v zadnjih desetletjih 19. stoletja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1821
    • naslov
      • »Judje niso sicer zanesljivi, in ne verjamemo jim radi«
      • Nasprotja med slovenskimi goriškimi časopisi glede judovstva
      • “Jews Otherwise are Unreliable and We Prefer Not to Trust Them”
      • The contrasting views of Jewry in Slovene newspapers from the Gorizia region
      • „Die Juden sind freilich nicht verlasslich, und wir glauben ihnen ungern“
      • Konflikte zwischen slowenischen Zeitungen in Görz hinsichtlich des Judentums
    • avtor
      • Katjuša Arčon
    • soavtor
      • Andrej Studen (ur.)
    • predmet
      • Judje
      • Gorica
      • Soča
      • antisemitizem
      • Jews
      • Gorica (Newspaper)
      • Soča (Newspaper)
      • anti-Semitism
    • opis
      • In the 19th century the Jews living in and around Gorizia began to integrate into local society. Once the door of the ghetto opened, individuals began to blend into the surrounding environment, where they wanted to become loyal citizens, not only second-class townspeople. Their colloquial language and culture had always been Italian, so it was not surprising that they wanted Gorizia to become part of Italy. Their coexistence with the Slovenian population was not a problem as long as the interests of the groups did not conflict. They had contacts with the Slovene population as merchants, as their advocates in legal suits and as medical workers. Occasionally, intolerance and anti-Semitic feelings sprang up as well. These were a sign of envy due to Jewish success in business, and in Slovenians such feelings were particularly strong because of the pro-Italian sentiment among the Jews from Gorizia. The article describes some opposing views and the attitude toward the Jewry in the newspapers Soča and Gorica in the last decades of the 19th century.
      • Goriški Judje so se začeli v 19. stoletju vključevati v goriško družbo. Ko so se vrata geta odprla, so se posamezniki stapljali z okoljem, ki jih je obdajalo, hoteli so postati lojalni državljani in ne le drugorazredni prebivalci mesta. Njihov občevalni jezik in kultura sta bila vedno italijanska, zato ni čudno, da so si prizadevali za prehod Gorice pod Italijo. Sobivanje s slovenskim življem jih ni oviralo, dokler se interesi Slovencev niso križali z njihovimi. S slovenskimi prebivalci so stopali v stike kot prodajalci, zagovorniki v pravdah, sanitetni delavci. Seveda so se porajale tudi nestrpnosti in antisemitska čustva, ki so bila odraz nevoščljivosti do uspehov, ki so jih Judje imeli pri svojih poslih, pri Slovencih pa zlasti zaradi nasprotovanja proitalijanskim čustvom, ki so jih goriški Judje gojili. Članek opisuje nekatera nasprotja in odnose do judovstva v časopisih Soča in Gorica v zadnjih desetletjih 19. stoletja.
      • Nach dem Jahr 1848 und der Gründung des Königreiches Italien verstärkten sich auch in Görz die Bestrebungen des proitalienischen Bevölkerungsteils für einen Zusammenschluss der Stadt mit den italienischen Brüdern. Auch die Mehrheit der Juden in Görz setzte sich für die Rechte der Italiener der Stadt ein, zu denen sie sich zählten. Eifrig waren sie in verschiedenen italienischen Vereinen und Gruppen aktiv, die für Erziehung und Pflege proitalienischer Gefühle sorgten. Diese Aktivitäten führten die Juden mehrmals in Konflikt mit der slowenischen Seite, die zu jener Zeit für die Rechte der Slowenen in der Stadt kämpfte. Das frühere friedliche Zusammenleben begann sich in ständige Gegnerschaft und gegenseitige Beschuldigungen zu wandeln. Jede Seite störten die Forderungen der Gegenseite. Die Italiener sahen in den Slowenen ein Werkzeug des Staates, um die italienischen Forderungen im Küstenland zu bändigen. Weil sich die Görzer Juden zu den Italienern zählten, begannen die Slowenen die Gegnerschaft gegen italienische Forderungen mit der Gegnerschaft gegen Juden gleichzusetzen. Unter den jüdischen Irredentisten stach insbesondere die Zeitungsredakteurin Carolina Luzzatto hervor. Ihre Ansichten über die Lage in der Stadt und die Gegnerschaft zu den präpotenten Forderungen der Slowenen wurden vor allem in der Zeitung Corriere di Gorizia sichtbar, deren Redakteurin sie in den Jahren 1883 bis 1899 war. Diese Artikel vertieften in den Augen der Zeitung Soča noch die negative Konnotation mit allem, was jüdisch war. Es entstanden offen antisemitische Schriften gegen das Judentum, die Görzer jüdische Gemeinde sowie Einzelpersonen, die in der Görzer Gesellschaft eine prominentere Rolle spielten. Besonders der Anwalt Graziadio Luzzatto, der Sohn der zuvor genannten Carolina, war Ziel vieler negativer Erwähnungen. Soča sah ihn als Feind von allem, was slowenisch war, auch wenn er selbst dies in Abrede stellte. Juden wurden als verlogen und krummnasig dargestellt und Soča veröffentlichte auch mehrere Abhandlungen, die die jüdischen Glaubenslehren mit Beispielen beschrieben, die bei der slowenischen Leserschaft sicher keine Wertschätzung hervorriefen. Nach der Einstellung der Zeitung Corriere di Gorizia kam es zu größeren Konflikten zwischen der Zeitung Soča und dem slowenischen klerikalen Blatt Gorica, das Soča als philosemitische Zeitung ansah. Nach Meinung des Blattes Gorica waren sowohl das Judentum als auch die Sozialdemokratie schuld an der Verarmung der slowenischen Bauern.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2008
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (7)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    119Bozzini la Stella, MauraCarolina Coen LuzzattoMonfalconeEdizione della laguna1995
    119Altieri, OriettaIntegrazione e specificitd ebraiche a Gorizia tra Ottocento e NovecentoCultura ebraica nel Goriziano, Istituto di storia sociale e religiosaGorizia2007
    119Luigi Bozzi, CarloGorizia agli albori del Risor-gimentoGoriziaTipografia G. Paternolli1948
    119Gabršček, AndrejGoriški Slovenci: narodne, kulturne, politične in gospodarske črticeLjubljanaSamozaložba1932
    119Hudelja, MihaelZakaj se Judje niso ustalili v slovenskem prostoru: stereotipi o Judih na Slovenskem in AhasverČasopis za kritiko znanostiLjubljana1996
    119Mahnič, AntonVeč luči! Iz »Rimskega katolika« zbrani spisi, Katoliško tiskovno društvoLjubljana1912
    119Marušič, BrankoPregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem 1848-1899Nova GoricaGoriški muzej2005