logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Gregor Vlahovič (1523—1581), življenje in delo predikanta na meji cesarstva


Avtor(ji):Janez Weiss
Soavtor(ji):Jure Volčjak (odg. ur.), Alenka Hren (prev.), Wolfgang Zitta (prev.), Verena Koršič (prev.), Eva Blumauer (lekt.)
Leto:2011
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Janez Weiss je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:arhivi_2011_2.pdf
Velikost:46.73MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Članek podaja kratko biografijo Gregorja Vlahoviča, enega izmed najpomembnejših reformatorjev na območju Dolenjske in Bele krajine, in ga poskuša vpeti v burno dogajanje druge polovice 16. stol. Rojen v Ribniku na Hrvaškem in izobražen pri glagoljaših je v petdesetih letih 16. stol. ob stiku z deli Primoža Trubarja prestopil v protestantizem in začel z delom predikanta v Metliki. Sodeloval je z biblijskim zavodom v Urachu in pridigal po Hrvaškem. Pot ga je iz Metlike vodila v Novo mesto, od tam v Brežice, kjer je doživel vihro kmečkega upora 1573, nato pa se je na prošnje stanov vrnil nazaj v Metliko. Pred smrtjo (umrl je star še ne 58 let v Ljubljani) je imel mesto predikanta v Radečah ob Savi. Vlahovič je bil zelo delaven predikant, čigar gorečnost, predanost in strogost so bili vzrok življenjski poti, polni izzivov in nemalo konfliktov tako s katoliškimi duhovniki kot s protestantskimi sotrpini. Njegovo delo je močno zaznamovalo reformacijo na ozemlju današnje jugovzhodne Slovenije.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/15757
    • naslov
      • Gregor Vlahovič (1523—1581), življenje in delo predikanta na meji cesarstva
      • Gregor Vlahovič (1523—1582), Life and Work of the Preacher on the Frontier of the Empire
      • Gregor Vlahovič (1523-1581), Leben und Arbeit des Pradikanten an der Grenze des Kaiserreichs
    • avtor
      • Janez Weiss
    • soavtor
      • Jure Volčjak (odg. ur.)
      • Alenka Hren (prev.)
      • Wolfgang Zitta (prev.)
      • Verena Koršič (prev.)
      • Eva Blumauer (lekt.)
    • predmet
      • Gregor Vlahovič
      • reformacija
      • Bela krajina
      • Metlika
      • Dolenjska
      • Novo mesto
      • Brežice
      • Radeče ob Savi
      • Hrvaška
      • Ribnik
      • Gregor Vlahovič
      • the Reformation
      • White Carniola
      • Metlika
      • Lower Carniola
      • Novo mesto
      • Brežice
      • Rateče ob Savi
      • Croatia
      • Ribnik
    • opis
      • Članek podaja kratko biografijo Gregorja Vlahoviča, enega izmed najpomembnejših reformatorjev na območju Dolenjske in Bele krajine, in ga poskuša vpeti v burno dogajanje druge polovice 16. stol. Rojen v Ribniku na Hrvaškem in izobražen pri glagoljaših je v petdesetih letih 16. stol. ob stiku z deli Primoža Trubarja prestopil v protestantizem in začel z delom predikanta v Metliki. Sodeloval je z biblijskim zavodom v Urachu in pridigal po Hrvaškem. Pot ga je iz Metlike vodila v Novo mesto, od tam v Brežice, kjer je doživel vihro kmečkega upora 1573, nato pa se je na prošnje stanov vrnil nazaj v Metliko. Pred smrtjo (umrl je star še ne 58 let v Ljubljani) je imel mesto predikanta v Radečah ob Savi. Vlahovič je bil zelo delaven predikant, čigar gorečnost, predanost in strogost so bili vzrok življenjski poti, polni izzivov in nemalo konfliktov tako s katoliškimi duhovniki kot s protestantskimi sotrpini. Njegovo delo je močno zaznamovalo reformacijo na ozemlju današnje jugovzhodne Slovenije.
      • The article presents a short biography of Gregor Vlahovič, one of the leading reformists in the regions of Lower and White Carniola; it attempts to explain his role in the turbulent events of the second half of the 16th century. Born in Ribnik, Croatia, and educated by the Glagolites, Vlahovič was influenced by the work of Primož Trubar. He became a Protestant in the 1550s and began to work as a preacher in Metlika. He cooperated with the Bible Institute in Urach and also delivered his sermons in Croatia. He moved from Metlika to Novo mesto and from there to Brežice, where he experienced the turbulence of the 1573 peasant uprising, before returning to Metlika when so requested by the Estates. Prior to his death at less than 58years old in Ljubljana, he was a preacher in Rateče ob Savi. Vlahovič was a keen preacher whose enthusiasm, dedication and strictness filled his life with challenges but also brought him into conflicts with both Catholic priests and his Protestant fellows. His work made an indelible mark on the Reformation in the territory of the present-day south-eastern Slovenia.
      • Gregor Vlahovič zählt zu den bedeutendsten Reformatoren im Südosten des heutigen Sloweniens, der mit seiner Tätigkeit die Städte Metlika (Mottling), Novo mesto (Rudolfswert) und Brežice (Rann) prägte, sein Einfluss war aber auch im benachbarten Kroatien spürbar. Vlahovič wurde am 13. März 1523 im Markt Ribnik in Kroatien geboren, auf dem Gut von Stefan Frankopan Ozaljski. In Ribnik erhielt er seine Grundausbildung, die er im St.-Gregor-Kloster der glagolitischen Franziskaner in Koper (Capodistria) fortsetzte. Nach beendeter Ausbildung kehrte er nach Ribnik zurück, wo er seine Tätigkeit aufnahm und als katholisch-glagolitischer Priester auch heiratete. Da ihm die Schriften deutscher und kroatischer Reformatoren (Matthias Flaccius Illyricus) wegen seiner Unkenntnis der deutschen und der lateinischen Sprache nicht zugänglich waren, erhielt er nach 1555 in den Arbeiten von Primož Trubar einen ersten Einblick in die Ideen der Reformatoren. Dies stellt den terminus post quem seiner Konversion dar. Als Apostat ging er von Ribnik weg und übersiedelte ins nahe gelegene Metlika, wo er bis 1567 tätig war. In dieser Zeit predigte er unter dem Schutz des Bans Petar Erdoedy auch in Kroatien und arbeitete über Matija Klombner intensiv bei der Übersetzung der Bibel ins Kroatische mit und auch mit dem Bibelinstitut in Urach zusammen. 1567 ging er nach Novo mesto, war dort als erster Prädikant tätig, musste aber seine Tätigkeit zwei Jahre später aufgeben; 1569 ist er in Brežice in der Untersteiermark anzutreffen. Unter dem Schutz von Franc Krištof Gall hielt er sich dort mehrere Jahre auf bis zur Bitte der Protestanten von Metlika, ihre Gemeinde zu übernehmen. 1574 ging er nach Metlika zurück, wo er bis zu seiner Übersiedlung nach Rateče ob Savi im Jahr 1580 tätig war. Er starb als namhafter und geachteter Prädikant am 18. Februar 1581 in Ljubljana (Laibach) und wurde dort auf dem Friedhof der Kirche St. Peter auch begraben. Von seinen Kindern ist nur Matija Vlahovič bekannt, der kurze Zeit als Mitarbeiter der Standesschule in Ljubljana tätig war. Gregor Vlahovič war in allem eine sehr interessante Person in den schweren Zeiten der zweiten Hälfte des 16. Jahrhunderts. Seine Arbeit verlief im Klima der ständigen Türkengefahr, der Bauernaufstände, des persönlichen Mangels und der relativen Armut, wo der protestantische Glaube nicht nur Trost in schweren Zeiten bot, sondern über den konvertierten Sultan auch dauernden Frieden verhieß. Inbrunst, Hingabe und harte Arbeit formten einen festen, aber auch sehr kontroversen Charakter, wobei ihn die Konflikte sowohl mit katholischen Geistlichen als protestantischen Leidensgefährten das ganze Leben begleiteten. Vlahovič glaubte, predigte und verbreitete die Idee des nach dem Evangelium verkündeten Friedens, der mit der Bibelübersetzung in die kroatische, serbische und türkische Sprache erreicht werden sollte. Seine Hoffnungen und die seiner Mitstreiter wurden weniger vom gedruckten Wort als von der Festung Karlovac erfüllt, mit deren Bau knapp zwei Jahre vor seinem Tod begonnen wurde.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (1)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekGolec, BorisNedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem : po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in PrlekijiLjubljanaZaložba ZRC, ZRC SAZU2012
    Seznam literature v delu (27)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    252Golec, BorisKdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? : Trubarjev novi "rojstni list" in popravljena "osebna izkaznica"Vera in hotenja : študije o Primožu Trubarju in njegovem časuLjubljanaSlovenska matica2009
    252Braudel, FernandThe Mediterranean and the Mediterranean world in the age of Philip IIBerkley, LondonUniversity of California1995
    253Dimitz, AugustGeschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Teil 3LaibachI. Kleinmayr & F. Bamberg1875
    253Gruden, JosipZgodovina slovenskega narodaCelovecMohorjeva založba1910
    253Elze, TheodorDie evangelischen Prediger Krains im XVI. JahrhundertJahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus in ÖsterreichWienEvangelischer Presseverband in Österreich1901
    253Steklasa, IvanProtestantizem v Istri, v metliški in hrvaški KrajiniTrubarjev zbornikLjubljanaMatica slovenska
    253Podlogar, LeopoldBelokranjski reformatorjiDom in svetLjubljana1908
    253Lopašič, RadoslavOko Kupe i Korane, mjestopisne i povjestne crticeZagrebMatica Hrvatska1895
    253Strohal, RudolfHrvatska glagolska knjigaZagreb
    253Orel, IrenaTrubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskomZbornik referatov s Četrtega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja, ki je bilo v Jeruzalemu v Slovenskih goricah, 13.-14. junija 2008LjubljanaZnanstvena založba Filozofske fakultete2009
    253Šišić, FerdoPregled povijesti hrvatskoga naroda od najstarijih dana do godine 1873ZagrebMatica Hrvatska1916
    253Kos, DušanUrbarji za Belo krajino in Žumberk, 1LjubljanaSlovenska akademija znanosti in umetnosti : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa1991
    253Simoniti, VaskoVojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletjuLjubljanaSlovenska matica1991
    254Valvasor Janez, VajkardDie Ehre dess Hertzogthums Crain III, XINuerembergEndter Verlag1689
    254Kosi, Miha\"Onstran gore, tostran Ogrske\" : (Bela krajina v poznem srednjem veku)Črnomaljski zbornik : zbornik historičnih razprav ob 780-letnici prve omembe naselja in 600-letnici prve omembe Črnomlja kot mestaČrnomeljObčina2008
    254Kos, DušanBela krajina v poznem srednjem vekuLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije1987
    254Golec, BorisDružba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja : doktorska disertacijaLjubljana1999
    255Asher, AdolfThe itinerary of rabbi Benjamin of TudelaLondon, BerlinA. Asher & Co.1840
    255Gestrin, FerdoTrgovina i seljačke bune u Sloveniji i Hrvatskoj u 16. stolječuRadovi 5. U povodu 400. godišnjice hrvatsko-slovenske seljačke buneZagrebSveučilišče, Institut za hrvatsku povijest1973
    256Kekez, HrvojeUrbarialna regulacija, katastrski popisi i veličina kmetskih selištaZbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i društvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnostiZagrebHrvatska akademija znanosti i umjetnosti,2008
    256Jurkovič, IvanOsmanska ugroza, plemeniti raseljenici i hrvatski identitetPovijesni priloziZagreb2006
    252Kostrenčič, IvanUrkundliche Beitraege zur Geschichte der protestantischen Literatur der Suedslaven in den Jahren 1559-1565WienDruck und Verlag von Carl Gerod's Sohn1874
    255Dimitz, AugustUrkunden zur Geschichte der Reformation in Krain aus den Jahren 1540 bis 1634Mittheilungen des historischen Vereines für das Herzogthum Krain1867
    255Gruden, JosipDoneski k zgodovini protestantstva na SlovenskemIzvestja Muzejskega društva za KranjskoLjubljanaMuzejsko društvo za Kranjsko1907
    256Laszowski, EmilijePopis i procjena dobara kneza Stjepana Frankopana - Ozaljskog god. 1558Starine1902
    256Strohal, RudolfPopis desetine iz godine 1518 na vlastelinstvima Bosiljevo i RibnikVjesnik kraljevskog hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zemaljskog arkova1916
    256Roksandič, Drago ; Obradovič, IvanO popisu žumberačkih uskoka iz 1551. godineVojne krajine u jugoslovenskim zemaljama u novom veku do Karlovačkog mira 1699BeogradSrpska akademija znanosti i umjetnosti1989