V titoizmu niso popisali otroških žrtev vojne in revolucije, otroškim travmam niso posvečali pozornosti.
Tako kot ostale žrtve in prebivalstvo so tudi otroke delili po rasističnih ključih, ki so temeljile na vlogah
njihovih sorodnikov v državljanski in razredni vojni, pa tudi na drugih totalitarnih označevalcih, po katerih
so v titoizmu delili ljudi na ideološko primerne in neprimerne, priviligirane in segregirane. V arhivu Komisije
za izvajanje zakona o popravi krivic so tisoči pričevanj in drugih virov za preučevanje otroštev sirot
tabuiziranih žrtev titoizma.