Položaj otroka v zgodnjenovoveški družbi je zaznamovan z nastopom nove krščanske veroizpovedi, ki je
občutno vplivala na vzgojo in šolanje odraščajočih. Nastajajoča protestantska družba je morala z odklonom
od katoliške cerkve vzpostaviti nov socialni red, ki ni več temeljil na organizirani cerkveni strukturi, ampak
na domu, kot osrednjem prostoru družbe. Dom naj bi postal prostor verske in posvetne vzgoje, ki naj bi jo
dopolnjevala mreža šol. Protestantski pisci so otroke izredno cenili, kvaliteten vložek vanje naj bi se, če ne
prej, staršem skoraj zagotovo povrnil na starost.