Avtorici izhajata iz predpostavke, da sta koncepta otroštva in otroka ter posledično tudi obnašanje in odnos
odraslih do otrok družbeno in kulturno pogojena. V tem kontekstu so tudi pisci podvrženi določenim
znanstvenim paradigmam. Prispevek oriše razvijajoči se odnos slovenske etnologije do otrok in otroštva ter
na podlagi analize etnoloških del rekonstruira otroštvo na Slovenskem v 20. stoletju, s poudarkom na vlogi
otrok v družinski ekonomiji, vpeljevanju v delo, igri ter šolanju. Avtorici predpostavljata, da lahko odnos
družbe do otrok ter načine vzgoje razumemo s pomočjo razumevanja družbenih razmer nekega časa, hkrati
pa iščeta vzporednice, ki povezujejo različne podobe otroštva s konceptom učenja.