Lampe je kljub zagovarjanju takrat še zakoreninjenega modela versko-nravne vzgoje, utemeljene v apostolski
avtoriteti, otroke obravnaval kot celovite osebnosti, ne kot tiste, ki so nedorasli ali nepopolni. Pri zagotavljanju
vzgojno-pedagoških ciljev se je izogibal uporabi represivnih metod, saj je verjel v uspeh preventivnih vzgojnih
ukrepov, ki otroku pomagajo pri njegovi celostni rasti. Spodbujal je versko vzgojo, ki temelji v enakosti
vseh ljudi in iskrenem prijateljstvu ljudi vseh stanov in starosti. Na ta način je ustvarjal pozitiven premik iz
tradicionalističnih patriarhalnih, v bolj sodobne, demokratične medčloveške odnose.