V razpravi obravnava avtor spreminjanje lastniške strukture slovenskih bank do druge svetovne vojne. Kot osnovne značilnosti so izpostavljena naslednja dejstva: močan delež kreditnih zadrug in hranilnic med lastniki, pretežni del časa do druge svetovne vojne krepka zastopanost tujega kapitala v bankah in prevlada institucionalnih investitorjev v upravljanju bank na račun malih vlagateljev, razen v primerih, kjer so le ti ustanovili posebne družbe za zastopanje njihovih interesov.