logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Politični boj med liberalnim in katoliškim taborom v slovenskem delu jugoslovanske države na prvih volitvah v Kraljevini SHS


Avtor(ji):Blaž Vurnik
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2002_1.pdf
Velikost:1.79MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Besedilo obravnava začetke političnega razvoja prve jugoslovanske države z vidika parlamentarizma in volilne zakonodaje. Marca 1919 je začelo delovati Začasno narodno predstavništvo, ki je bilo konstituirano z odlokom, saj zaradi izrednih (in kaotičnih) razmer, ki so vladale v državi po svetovni vojni, volitev ni bilo mogoče izpeljati. Po letu in pol delovanja je Začasno narodno predstavništvo sprejelo Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Volilna zakonodaja, ki je skozi dvajseta leta doživela še nekaj sprememb, je imela določene posebnosti, med katerimi besedilo obravnava volilno pravico, način razdeljevanja mandatov ter način glasovanja. Volitve v ustavodajno skupščino 28. novembra 1920 so bile prvi preizkus volilne zakonodaje in volilne politične kulture v državi. Izkazalo se je, da ima volilna zakonodaja mnogo pomankljivosti, zaradi katerih so bile pri volitvah favorizirane močnejše stranke. Dobile so sorazmerno več mandatov v narodni skupščini, kot je bil njihov volilni uspeh. Pa tudi predvolilni boj se je tako na ravni države, kot tudi ožje v Sloveniji, pokazal kot arena ostrega in neusmiljenega političnega boja med tradicionalnimi političnimi tabori. V besedilu so orisane posebnosti tega boja med liberalnim in katoliškim taborom.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1537
    • naslov
      • Politični boj med liberalnim in katoliškim taborom v slovenskem delu jugoslovanske države na prvih volitvah v Kraljevini SHS
      • The Political Struggle between the Liberal and Catholic Political Camp in the Slovene Part of the Yugoslav State and the First Elections in the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes
    • avtor
      • Blaž Vurnik
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • volitve
      • politika
      • Narodna skupščina
      • Narodna skupščina
      • Narodna skupščina
      • kraljevina SHS
      • elections
      • politics
      • National Assembly
      • electoral legislation
      • the Vidovdan Constitution
      • the Kingdom of the SCS
    • opis
      • The text deals with the beginnings of the political development in the first Yugoslav state from the viewpoint of parliamentarism and electoral legislation. In March 1919, the Provisional National Representation was constituted by means of a decree, since it was impossible to carry out elections. After operating for a year and a half this body issued the law on the election of national representatives to the Constituent Assembly of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. The paper also deals with such questions as franchise, the mandate distribution and the voting system. The elections to the Constituent Assembly, on 28 November 1920, were the first test for the electoral legislation which proved to favour stronger rather than weaker political parties. The electoral campaign, both at the Yugoslav and Slovene levels, proved to be an arena of sharp and ruthless political struggle between the traditional political camps.
      • Besedilo obravnava začetke političnega razvoja prve jugoslovanske države z vidika parlamentarizma in volilne zakonodaje. Marca 1919 je začelo delovati Začasno narodno predstavništvo, ki je bilo konstituirano z odlokom, saj zaradi izrednih (in kaotičnih) razmer, ki so vladale v državi po svetovni vojni, volitev ni bilo mogoče izpeljati. Po letu in pol delovanja je Začasno narodno predstavništvo sprejelo Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Volilna zakonodaja, ki je skozi dvajseta leta doživela še nekaj sprememb, je imela določene posebnosti, med katerimi besedilo obravnava volilno pravico, način razdeljevanja mandatov ter način glasovanja. Volitve v ustavodajno skupščino 28. novembra 1920 so bile prvi preizkus volilne zakonodaje in volilne politične kulture v državi. Izkazalo se je, da ima volilna zakonodaja mnogo pomankljivosti, zaradi katerih so bile pri volitvah favorizirane močnejše stranke. Dobile so sorazmerno več mandatov v narodni skupščini, kot je bil njihov volilni uspeh. Pa tudi predvolilni boj se je tako na ravni države, kot tudi ožje v Sloveniji, pokazal kot arena ostrega in neusmiljenega političnega boja med tradicionalnimi političnimi tabori. V besedilu so orisane posebnosti tega boja med liberalnim in katoliškim taborom.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd