Pravosodna oblast je z inkriminacijo odklonov od »zdrave
« spolnosti v kazenskih zakonikih pravno zaščitila interese
javne spolne morale in posledično vplivala na obravnavanje
spolnih deviacij kot deliktov. Do leta 1929 je na Slovenskem
določila o telesni nedotakljivosti predpisoval avstrijski kazenski
zakonik, po omenjenem letu je njegovo vlogo prevzel
poenoteni jugoslovanski kazenski zakonik. Šele sodna praksa
pa je pokazala pravi odnos sodstva do tovrstnih zločinov.
Popustljivo držo sodne oblasti do spolnih prestopnikov odražajo
kazenski spisi, med njimi tudi kazenski spisi Okrožnega
sodišča Celje med leti 1927 in 1931, ki prikazujejo dejansko
rabo zakonskih določil avstrijskega in jugoslovanskega kazenskega
zakonika na celjskem območju. Na podlagi ohranjenih
sodb avtorica prikaže obstoječe predsodke takratne družbe,
predstave o spolni vzgoji in spolnosti sami, glavne akterje in
njihove motive za storjene zločine ter žrtve spolnih deliktov.