Po koncu prve svetovne vojne je začelo gospodarsko življenje na Primorskem in Notranjskem teči po drugačnih tirnicah kot v matični domovini. Z italijansko zasedbo so bile postavljene nove meje gospodarske dejavnosti, zaradi katerih je ta del prišel v slabši in predvsem podrejen položaj glede na druge pokrajine v Italiji. Še usodnejša okoliščina za njegov nadaljnji razvoj pa je bila gospodarska politika italijanske vlade. Slednja si je namreč prizadevala, da v čim večji meri izkoristi gospodarske danosti ter sistematično spodje gospodarsko moč slovenskega prebivalstva. Trije dejavniki so v času med obema svetovnima vojnama vplivali na gospodarski razvoj postojnskega okraja: prvi je bil strateški položaj ozemlja, drugi načrtna italijanska kolonizacija, tretji, ki je bil v določenem pogledu tudi pospeševalni dejavnik gospodarskega razvoja, sta bila meja in mejne povezave. V letih 1918 do 1941 so velik del jugoslovanskega blaga izvažali v Italijo po prometnih poteh postojnskega okraja, ki so predstavljale pot do industrije severne Italije.