logo

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Razcep v mednarodnem socializmu v letih 1919-1923

Avtor(ji):Avgust Lešnik
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1997
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 1997, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:socializem, politične stranke, delavsko gibanje, ideologije, 1919/1923
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_3.pdf
Velikost:7.49MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file164
Odpri
Prenesi
Opis
Analiza potrjuje, da je bil organizacijski razcep v mednarodnem socializmu v letih 1919-1923 posledica treh nasprotujočih in medsebojno nespravljivih si ideologij in struj znotraj delavskega gibanja: desnica je vztrajala pri reformah kapitalizma v okviru parlamentarnega boja; levica je v revoluciji videla pogoj za spremembo obstoječega družbenega reda in v diktaturi proletariata zamenjavo za buržoazno demokracijo; center je ločeval »socialno« demokracijo, ki bo mogoča šele v brezrazredni družbi, od »politične«, ki vedno predstavlja določeno obliko razredne vladavine -diktaturo, pa naj gre za buržoazno ali proletarsko.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14900
    • naslov
      • Razcep v mednarodnem socializmu v letih 1919-1923
      • The Split in the International Socialism in the Years 1919-1923
    • avtor
      • Avgust Lešnik
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • socializem
      • politične stranke
      • delavsko gibanje
      • ideologije
      • 1919/1923
    • opis
      • The analysis confirms that the organisational split in the international socialism, which occurred in the years between 1919 and 1923, was caused by three conflicting and irreconcilable ideologies and factions within the Labour movement: the Right insisted on the reform of capitalism by means of parliamentary struggle; the Left believed that the existing social order could only be changed by revolution and that bourgeois democracy had to be supplanted by the dictatorship of the proletariat; the Centre distinguished between »social« democracy, which would only be possible in a classless society, and »political« democracy, which always implied some form of the class rule - dictatorship, whether it be bourgeois or proletarian.
      • Analiza potrjuje, da je bil organizacijski razcep v mednarodnem socializmu v letih 1919-1923 posledica treh nasprotujočih in medsebojno nespravljivih si ideologij in struj znotraj delavskega gibanja: desnica je vztrajala pri reformah kapitalizma v okviru parlamentarnega boja; levica je v revoluciji videla pogoj za spremembo obstoječega družbenega reda in v diktaturi proletariata zamenjavo za buržoazno demokracijo; center je ločeval »socialno« demokracijo, ki bo mogoča šele v brezrazredni družbi, od »politične«, ki vedno predstavlja določeno obliko razredne vladavine -diktaturo, pa naj gre za buržoazno ali proletarsko.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 1997
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd