Razprava obravnava vzpon družine Ipavec, ki je igrala izredno vlogo v slovenski kulturi 19. stoletja. Na prizoriščih zgodb o dobrem in zlem na zemlji se Ipavci pojavijo razmeroma pozno; zgodovina tega rodu je vse do srede 18. stoletja zakrita s tančico skrivnostnosti. Le priimek namiguje, da gre najzgodnejše družinske korenine iskati v Vipavi. Prvi poimensko znani član družine Jurij se v virih pojavi 1742, ko je bil padar v Gradcu v Beli Krajini. Njegov sin Matija je nadaljeval očetovo delo, toda podal seje v večje Celje, kjer sije ustvaril ime kot padar in ranocelnik. V prvi polovici 19. stoletja je spadal med najbogatejše celjske meščane. Racionalizmu naklonjeni Matija si je po ustnem družinskem izročilu dopisoval celo z Benjaminom Franklinom.