Razprava obravnava usodo politike »enotne fronte« (poskus oblikovanja koalicije komunističnih partij in socialdemokratskih strank), ki jo je pobudila dunajska internacionala ob svoji ustanovitvi (februarja 1921). V tem kontekstu avtor analizira skupno konferenco delegatov treh internacional (bernske, dunajske, moskovske) v Berlinu aprila 1922 ter išče vzroke za njen neuspeh.