logo

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Zveza slovenskih kmetov v letih 1932-1935

Avtor(ji):Anka Vidovič Miklavčič
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1989
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 1989, št. 4
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:kmečko vprašanje, nacionalna ideja
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Anka Vidovič Miklavčič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1989_LETNIK_43_STEVILKA_4.pdf
Velikost:9.69MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file133
Odpri
Prenesi
Opis
V okviru idejno-programskih smernic na novo ustanovljene Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije (JRKD), kasnejše Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS), ki je poudarjala jugoslovansko nacionalno idejo, v »kmetskem stanu« pa videla pomembno družbeno osnovo pri razreševanju gospodarske krize, so Pucljevi kmetijci in vodstvo Zveze kmetskih fantov in deklet sprejeli novo sociološko miselnost, z zavračanjem »preživelega liberalstva in klerikalstva« je Pucljev Kmetski list zdaj utiral pot stanovski organiziranosti države in družbe. S teh gledišč so septembra 1932 v Ljubljani ustanovili Zvezo slovenskih kmetov, ki si je prizadevala organizirati in združiti vse kmete v enotno kmečko-stanovsko organizacijo. V tedanjem slovenskem družbenopolitičnem in gospodarskem prostoru pa ni bilo ugodnih pogojev za njen uspešen razvoj.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/14075
    • naslov
      • Zveza slovenskih kmetov v letih 1932-1935
      • The Union of Slovene Peasants in the Years 1932—1935
    • avtor
      • Anka Vidovič Miklavčič
    • soavtor
      • Vasilij Melik (odg. ur.)
    • predmet
      • kmečko vprašanje
      • nacionalna ideja
    • opis
      • Pucelj's farmers and the leaders of the Union of peasant boys and girls (Zveza kmetskih fantov in deklet) accepted the new sociological ideology — in the frame of the ideology directives of the newly formed Yugoslav radical peasant democracy (Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija — JRKD), later Yugoslav national party (Jugoslovanska nacionalna stranka — JNS), which stressed the Yugoslav national idea and considered the peasant class an important social basis in solving economic crisis. By rejecting the »outlived liberalism and clericalism« Pucelj's »Kmetski list« paved the way to class organisation of state and society. From such views in September 1932 the Union of Slovene peasants was founded in Ljubljana which tried to organize and unite all peasants into a unified peasant organisation. But the conditions in the Slovene social-political and economic sphere were not convenient for its efficient development.
      • V okviru idejno-programskih smernic na novo ustanovljene Jugoslovanske radikalne kmečke demokracije (JRKD), kasnejše Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS), ki je poudarjala jugoslovansko nacionalno idejo, v »kmetskem stanu« pa videla pomembno družbeno osnovo pri razreševanju gospodarske krize, so Pucljevi kmetijci in vodstvo Zveze kmetskih fantov in deklet sprejeli novo sociološko miselnost, z zavračanjem »preživelega liberalstva in klerikalstva« je Pucljev Kmetski list zdaj utiral pot stanovski organiziranosti države in družbe. S teh gledišč so septembra 1932 v Ljubljani ustanovili Zvezo slovenskih kmetov, ki si je prizadevala organizirati in združiti vse kmete v enotno kmečko-stanovsko organizacijo. V tedanjem slovenskem družbenopolitičnem in gospodarskem prostoru pa ni bilo ugodnih pogojev za njen uspešen razvoj.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 1989
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd