Avtor na podlagi ohranjene korespondence prikaže poglede Marka Vincenca Lipolda na revolucijo 1848 in motive, ki so ga pripeljali do takšnih ali drugačnih stališč. Ob tem ugotavlja, da sodijo Lipoldova razmišljanja v kontekst večinskega gledanja slovenskega meščanstva, ki se sicer veseli padca absolutizma ter ustavnih in drugih pravic, vendar se boji nadaljevanja revolucije in se zadovoljuje s skromnimi koncesijami z vladne strani.