Prizadevanja za ustvaritev nacionalnih ozemelj so 1848/49 propadla in obveljala je razdelitev Avstrije na dežele po historičnem načelu. Ko so 1849 uvedli novo strukturo sodstva in uprave znotraj dežel, so pri uradnih pripravah ugotavljali nacionalno strukturo po statistiki iz 1846, vendar z različnimi posledicami: Kranjska je veljala v celoti za slovensko, na Štajerskem so ustvarili slovensko sodno (in nato začasno tudi upravno) območje v obsegu tretjine dežele, na Primorskem so »po možnosti« upoštevali nacionalno strukturo pri sestavi sodnih okrajev, na Koroškem pa je bilo poleg slovenskih in nemških okrajev tudi precej mešanih.