/
Serijske publikacije
/
Zgodovinski časopis
O družini v Kranju sredi 18. stoletja
Avtor(ji):Marko Štuhec
Soavtor(ji):Vasilij Melik (odg. ur.)
Leto:1983
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1983_LETNIK_37_STEVILKA_4.pdf
Velikost:5.42MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file112
Opis
Povprečna kranjska jedrna družina je štela 3—4 člane, število otrok v njej pa je znašalo manj kot 2. Gospodinjstva v Kranju so imela povprečno 4—5 članov, tista višjih slojev so bila številčnejša (nad 6 članov). To je posledica večjega števila otrok ter večje prisotnosti pomočnikov, vajencev in hiših poslov. Slednji so bili v tuje družine oz. gospodinjstva precej integrirani. Med tipi sorodstvenih razmerij izrazito prevladuje jedrna družina, delež razširjenih družin je majhen. Otroci zapustijo domačo družino okrog 15. leta; lastno družino si Kranjčani ustvarjajo med 25 in 30 letom, Kranjčanke pa nekoliko prej.
Metapodatki (11)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/13561
- naslov
- O družini v Kranju sredi 18. stoletja
- The Family in Kranj in the Middle of the 18th Century
- avtor
- Marko Štuhec
- soavtor
- Vasilij Melik (odg. ur.)
- predmet
- družina
- Kranj
- 18. st.
- opis
- An average nuclear family in Kranj had 3 to 4 members and less than 2 children. On an average, the households in Kranj counted 4 to 5 members, whereas the ones of higher social classes were more numerous (over 6 members). They had more children, besides there were also aiders, apprentices and domestic servants in such families. The latter were pretty integrated into the strange families resp. households. Among the types of relationships the nuclear family markedly predominated, whereas the proportion of enlarged families was rather small. Children went on their own at about 15. Men in Kranj had their own family when they were about 25—30 years old, whereas women a little earlier.
- Povprečna kranjska jedrna družina je štela 3—4 člane, število otrok v njej pa je znašalo manj kot 2. Gospodinjstva v Kranju so imela povprečno 4—5 članov, tista višjih slojev so bila številčnejša (nad 6 članov). To je posledica večjega števila otrok ter večje prisotnosti pomočnikov, vajencev in hiših poslov. Slednji so bili v tuje družine oz. gospodinjstva precej integrirani. Med tipi sorodstvenih razmerij izrazito prevladuje jedrna družina, delež razširjenih družin je majhen. Otroci zapustijo domačo družino okrog 15. leta; lastno družino si Kranjčani ustvarjajo med 25 in 30 letom, Kranjčanke pa nekoliko prej.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- datum
- 1983
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
Citirano v (3)
| Tipologija | Avtor(ji) | Naslov | Kraj | Založba | Leto |
|---|---|---|---|---|---|
| 1.01 Izvirni znanstveni članek | Golec, Boris | Rod Valentina Vodnika | Ljubljana | Arhivsko društvo Slovenije | 2019 |
| 1.01 Izvirni znanstveni članek | Golec, Boris | Trg Šoštanj po prvem ljudskem štetju leta 1754 | Ljubljana | Zveza zgodovinskih društev Slovenije | 2021 |
| 2.01 Znanstvena monografija | Hren Medved, Alenka | Premog, železnica, terme in pivo : modernizacija in demografski razvoj Laškega v dolgem 19. stoletju | Ljubljana | Inštitut za novejšo zgodovino | 2021 |