Po vdoru imperialističnih sil na kitajsko ozemlje v 19. stoletju je bila dinastija Qing prisiljena v podpisovanje pogodb, ki so močno prizadele njeno suverenost. Številna ponižanja in porazi Kitajske v srečevanju s tujci pa so pomenila velik udarec za kitajski narod. Spremembe, ki so jih vnašali tujci s svojo politično, ekonomsko, vojasko ter kulturno agresijo, so nasprotovale tradicionalnemu kitajskemu pogledu na svet, zato so naletele na oster odpor, ki je dosegel vrhunec leta 1900 v t. i. boksarski vstaji. Ljudsko gibanje, ki ga je vodila tajna družba "Pesti pravičnosti in harmonije" (Yihequan), za katero se je med tujci uveljavilo ime Boksarji, je podprla tudi protitujsko nastrojena konservativna cesarica Cixi. Upornike je vključila v svojo vojsko in imperialističnim silam 19. junija 1900 napovedala vojno. Združena vojska osmih držav (Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Franciie, Rusije, Japonske, Italije in Avstro-Ogrske) je po skoraj dveh mesecih bojev zadusila protiimperialistično gibanje. Dinastija Qing je morala podpisati mirovno pogodbo, s katero je sprejela ostre pogoje, ki so jih narekovali tujci, prisotnost tujih okupacijskih sil pa se je na kitajskih tleh še okrepila.