/
Dogodki
/
Razstave
Minilo je devetdeset let, odkar so na bojiščih utihnili topovi in se je končala prva svetovna vojna. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije smo skupaj z Goriškim, Kobariškim in Vojaškim muzejem Slovenske vojske, ki je projekt sofinanciral, pripravili razstavo z naslovom Slovenci in prva svetovna vojna 1914−1918. Razstavljeni izbor muzejskih predmetov in fotografij pripoveduje o življenju v zaledju bojišč in o strelskih jarkih, ki so v obdobju medletoma 1914 in 1918 ločevali evropske države. Razstavo smo razdelili na štiri vsebinska poglavja: Slovenski polki in vojaki, Fronta, Zaledje in Spomin.
Osrednja pozornost je namenjena slovenskim polkom v avstro-ogrski armadi in bojiščem, na katerih so se bojevali. Med njimi smo posebno pozornost namenili vojni v Posočju, kjer so krvaveli vojaki različnih narodov in na katere nas danes spominja množica pokopališč in ostankov kulturne dediščine. »Velika vojna«, kot jo označuje evropsko zgodovinopisje, pomeni nadaljevanje procesov, začetih v dobi industrializacije, in obenem prelom med 19. stoletjem in sodobnostjo, »modernimi časi«. Značilna je misel vojnega veterana, kasnejšega esejista, ki je izkusil življenje v strelskih rovih in je o vojni razmišljal kot o veliki »totalni mobilizaciji«, ki je v vojno vpregla vse človeške in materialne zmogljivosti in usodno vplivala na dvajseto stoletje. Prva svetovna vojna je spremenila politični zemljevid Evrope, saj je povzročila razpad tradicionalnih cesarstev. Za Slovence sta posebej pomembna in usodna razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek novih držav, med njimi tudi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. S prvo svetovno vojno začenjamo govoriti o globalni svetovni zgodovini v današnjem pomenu besede. Generacije mobiliziranih vojakov so v strelskih rovih oblikovale svoj pogled na svet. Pridobljeni modeli mišljenja so močno vplivali na povojno obdobje. Politično življenje v Evropi so usodno določili avtoritarni družbeni sistemi, ki so želeli v vojni pridobljene vojaške vzorce skupnosti uveljaviti v civilnem življenju. Vojna je tako vtisnila neizbrisen pečat in nesluteno vplivala na nadaljnji evropski razvoj.
Prva svetovna vojna je bila podaljšem obdobju miru prvi obsežnejši vojaški spopad, ki je potekal tudi na slovenskem ozemlju in povzročil velikansko človeško in gmotno škodo. Mnogim preživelim slovenskim vojakom za časa življenja nihče ni prisluhnil, ko so skušali pripovedovati o svojih vojnih izkušnjah. Zato smo na razstavi posebno pozornost namenili oblikovanju spomina navojno in odnosu do kulturno-zgodovinske dediščine. Razstava je bila odprta od 12. junija do 20. oktobra 2008 v prostorih za občasne razstave Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Od 27. julija do 17. avgusta 2008 smo izbrana poglavja razstave predstavili v Kranjski gori. Od 25. oktobra 2008 do 12. oktobra 2009 je bila razstava odprta v Kobariškem muzeju. Posamezne razstavljene predmete in izbrana poglavja smo vključili vstalno zbirko Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Na spletnem portalu Sistory smo na povabilo Inštituta za novejšo zgodovino pripravili kratek sprehod po razstavi, na podlagi fotografij muzejske postavitve v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Pri tem seveda ni možno predstaviti vseh razstavljenih predmetov iz zbirk treh muzejev, galerij in zasebnih zbiralcev, ki so nam za razstavo prijazno posodili gradivo. Del razstavljenega gradiva je razstavljen v stalni zbirki Muzeja novejše zgodovine Slovenijev razstavnem prostoru namenjenem prvi svetovni vojni. Razstavo smo podnaslovili z verzi Se vrneš kdaj, te več ne bo? iz pesmi Vide Jeraj, Balada 1917. Z razstavo smo želeli opozoriti na življenjske usode, drobce umetnosti in bogato kulturnozgodovinsko dediščino»velike vojne«, ki se je ohranila na Slovenskem. Želja mnogih, da bi bila vojna v obdobju 1914–1918 zadnja, se ni izpolnila. Z razstavo o prvi svetovni vojni želimo prispevati k širjenju kulture miru in strpnosti. K temu nas zavezujejo ohranjena predmetna in nepredmetna dediščina in mnoga pokopališča. Naj orožje za vekomaj molči! mag. Marko Štepec