V začetku 19. stoletja je na severovzhodnem delu sedanjega parka Zvezda, severno od Kongresnega trga stal samostan z vrtovi in se raztezal do Slovenske ceste. Nadvojvoda Ferdinand II. je ta predel odstopil kapucinom, ki so v obdobju med 1602−1608 pozidali samostan in cerkev ter ju pozneje še dozidavali. Cerkev je stala v jugozahodnem vogalu sedanje Zvezde. Francozi so v času okupacije (1808−1813) samostan preuredili v vojaško skladišče in cerkev v konjski hlev, kapucine pa odslovili. V samostan so leta 1810 nastanili svoje vojake. Pod avstrijsko vlado so leta 1817 samostan s cerkvijo prodali in še istega leta kompleks pričeli podirati. Mesto je leta 1820 dalo odstraniti ruševine, počistiti samostansko zemljišče, zasilno urediti ploščad in zasuti jarke. Deželni gubernij je leta 1824 dal pobudo za ureditveni načrt za Kongresni trg. Tedaj je mesto tudi začelo urejati nepozidano zemljišče nekdanjega samostana, ga dalo zasaditi z akacijami ter preurediti v park s klasicistično zasnovo po francoskih vzorih. Posadili so drevored kostanjev, križajočih se v osmih smereh.

Povzeto iz: Jože Suhadolnik, Sonja Anžič: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga. Ljubljana 2009, str. 26-27.