Na severni strani parka Zvezda, na prejšnjem zemljišču kapucinskega samostana, je bilo med letoma 1834 in 1837 zgrajeno poslopje Kazine za elitno društvo ljubljanskega meščanstva. Z njim je mesto sklenilo odkupno po godbo in pred stavbo Kazine uredilo osem metrov široko ulico ter se obvezalo, da tega zemljišča ne bo zazidalo, kar je predstavlja nespremenjen park do danes. Arhitekt klasicistične dvonadstropne stavbe ni znan. Kot vodje projekta so ga gradili stavbni mojster Venceslav Vadnav in stavbna podjetnika polirja Anton Brilli in Matija Dobravc ter velja za eno kvalitetnejših del prve polovice 19. stoletja. Fasada je v srednjem triosnem delu pritličja poudarjena s klasicističnim portikom na štirih dorskih stebrih. Pod njim so trije polkrožno zaključeni vhodi v stavbo, nad njim balkon z ograjo iz balustrov. Srednji del na vrhu zaključuje trikotna atika, segajoča nad strešni venec. V pritlični pas fasade so vrezane plitve fuge, v nadstropjih pa jo členi vrsta plitvih pilastrov z jonskimi kapiteli, ki nosijo arhitrav. Ta pod strešnim vencem povezuje glavno fasado po vsej dolžini. Pritlična okna so zaključena polkrožno v tako imenovanem »rundbogenstilu«(povzetem iz renesančnih oblik, ki zaznamujejo nastop zgodovinskih slogov 19. stoletja), v prvem nadstropju pa ravno s trikotnimi celi. Tudi balkonska vrata so zaključena polkrožno, okna v vmesnem delu pa z ravnim profiliranim nadstreškom. Fasada je razen treh medaljonov s simboli kazinskega društva - viteška glava, violina in knjiga - nad balkonskimi vrati brez okrasa.

Kazinsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1830. Njegova dograjena stavba bi imela poleg potrebnih kleti in drvarnic še pritličje in dve nadstropji. V pritličju so želeli urediti najemno kavarno in gostilno za širšo javnost z veliko sobo za biljard, dvema igralnima sobama, kuhinjo in stanovanji za kavarnarjevo služinčad, za gostilničarja pa nekaj sob za gostilno, stanovanje s kuhinjo in shrambami. Prvo nadstropje z veliko biljardno sobo, kuhinjo, dvema čitalnicama, dvema sobama za nekadilce in dvema jedilnicama je pripadalo samo kazinskemu društvu, ki je v stavbi prirejalo družabne prireditve in elitne plese. Tem namenom je sluzila arhitektonsko bogato členjena velika dvorana za 400 ljudi v prvem nadstropju, se vedno eden bolj reprezentančnih mestnih interierov. Njena čitalnica je bila dobro založena z domačim in celo tujim časopisjem. V Kazini je bilo mogoče brati, kvartati, igrati biljard, prisostvovati družabnim igram in petju. Sem so zahajali tudi Prešeren in njegova družba, škof Wolf in Anastazij Grünn.

Kazina je bila do konca prve svetovne vojne središče družabnega življenja nemškega dela Ljubljančanov, v njej pa je bil tudi častniski klub. Po vojni je kavarno prevzel in prenovil Juvančič. Za njim jo je se bolj temeljito preuredil Fran Krapež, z obnovljenim društvom Kazina sklenil pogodbo in jo spremenil v kavarno in restavracijo Zvezda. Uredil je tudi vrt z verando, dal v parku Zvezda postaviti paviljon in okoli razpostaviti mize, kjer so stregli. V letih med obema vojnama je v stavbi delovalo več k1ubov, tu so se zbirali predvsem liberalno slovensko meščanstvo in jugoslovansko usmerjeni liberalni krogi. Med drugimi so prostore najeli Klub arhitektov in Avtomobilski klub. Leta 1926 je vojaštvo izpraznilo prostore, ki so jih prenovili po zamisli arhitekta Mihaela Osolina. Tedaj se je v prostore Kazine, ki so veljali za ene najlepših družabnih prostorov v Ljubljani, preselil tudi elitni Ljubljanski klub. Organiziral je koncerte, praznovanja, bankete, plese, plesne vaje, Miklavžev in silvestrski večer ter predavanja. Statik inženir Stanko Dimnik je denimo oktobra 1937 predaval 0 poglobitvi železnice v Ljubljani. Iz seznama inventarja, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, je razvidno, da so člani Ljubljanskega kluba v prostorih Kazine igrali šah, karte, biljard, imeli klavir, prebirali tuje in domače revije ter časopise. Slike, ki so krasile stene, so si sposojali v Narodni galeriji. Ustanovitelji Ljubljanskega kluba so želeli, da bi »družil v svojem krogu zastopnike naših gospodarskih in kulturnih stremljenj ter pospešil medsebojno spoznavanje in poglobil prijateljske stike«. Fran Krapež, narodno zavedni restavrater in kavarnar, je pritlične prostore Kazine preuredil in nadgradil za potrebe svojega gostinskega podjetja Zvezda, ki je obsegalo kavarno, ribjo restavracijo v vrtnem paviljonu in prostore za družabne dejavnosti.

Med drugo svetovno vojno so se v prostore Kazine vselili okupatorji, tu sta bila vojaško poveljstvo in tiskovni urad. Klubsko življenje je povsem zamrlo. Po vojni je društvo Kazina stavbo prodalo za desetino vrednosti Komunistični partiji Slovenije. V Kazini je bila nekaj časa celo ljudska skupščina SRS, kar dokazuje grb v veliki dvorani.

Danes so v Kazini lnštitut za novejšo zgodovino, Plesna šola Kazina, prostori SNG Opere in baleta, Akademske folklorne skupine France Marolt in Arhiv Republike Slovenije.

Objavljeno v monografiji: Jože Suhadolnik, Sonja Anžič: Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga. Ljubljana 2009, str. 30-33.