V prispevku obravnavam prizadevanja inženirja Valentina Matije Živica (rojenega v Skopu leta 1828, umrlega v Trstu leta 1917) za racionalno uporabo vode: pri iskanju vodnih virov, pri projektiranju in gradnji vodovodov ter razpravah o tem vprašanju. Rojen v osrčju Krasa, kjer je bil od nekdaj izrazito prisoten problem nezadostnih količin pitne vode, je bil inženir Živic že od študijskih let na dunajski politehniki zelo pozoren na to vprašanje. V letih 1864–1866 je sodeloval pri iskanju novih vodnih virov za mesto Trst, ki je tedaj doživljalo nagel demografski in gospodarski vzpon; iz kraške vasi Padriče so skušali tedaj inženirji, ob pomoči domačinov, prodreti do podzemnih virov pitne vode. Vprašanje oskrbe z vodo je Živic spremljal tudi kasneje, kot tržaški občinski svetnik, izvoljen z glasovi slovenskih volivcev. Leta 1890 je izdelal načrt za vodovod v Dutovljah, ki je bil nato tudi realiziran. Največja zgodba o uspehu pa je bila izgradnja vodovoda v črnogorskem Cetinju v letih 1890–1891. Živic je projektiral tudi modernejše napajališče za živino, ki bi nadomestilo kale. Poleg tega je patentiral turbino, ki bi omogočala obratovanje tudi v sušnih obdobjih. To je bil eden od njegovih enajstih patentiranih izumov, sicer pa je bil izrazit politehnik – projektiral je stavbe, železniške proge in celo letalne naprave. O Živicu sem doslej objavil več prispevkov, med drugim življenjepis Valentin Matija Živic, kraški inženir in izumitelj.