Strukturirano opazovanje vremena se je začelo v 19. stoletju. Posebne vremenske opazovalnice, v katerih so sistematično spremljali podatke o zračnem pritisku, temperaturi, vlagi v zraku, vetrovih, oblačnosti in padavinah, so se začele pojavljati sredi 19. stoletja. Ena najstarejših postaj je delovala v Ljubljani. Ustanovili so jo leta 1850, ko je A. Wagner, uradnik c.-kr. brzojavne pisarne, začel opazovanje vremena. Poleg tega so vremenske »činitelje« beležili tudi posamezniki. V približno enakem časovnem obdobju je začel svoja opazovanja v posebnem dnevniku beležiti tudi Dragotin Dežman. Delo je po njegovi smrti nadaljevala njegova sestra Serfina Dežman. Članek obravnava vprašanje dolgoročnih vplivov sušnih obdobij na kmetijstvo v drugi polovici 19. stoletja. V ospredju so leta 1857, 1865 in 1890, v katerih je bilo zabeleženo najmanj padavin na letni ravni. Našteta leta so bila tudi v splošnem evropskem merilu označena kot izjemno sušna leta. Prispevek analizira podatke iz dnevniških zapisov, uradnih statističnih podatkov in poročil o vremenu, objavljanih v časopisih.