Prispevek bo raziskoval fenomen t. i. kamnov lakote (iz nemškega izraza Hungersteine), hidroloških označevalcev v rečnih strugah, ki so se pojavljali vsaj od 15. stoletja dalje. Gre za skale, ki se na rečni gladini pojavijo v obdobjih hude suše, zato so postale simbol pomanjkanja in prihajajočih hudih časov, ki jih neredko zaznamuje lakota. V kamne so vklesavali letnice suš in razna sporočila, med katerimi je najbolj znano »Če me vidiš, jokaj«, s čimer so kamni postali tudi pomniki preteklih suš in lakot v času, ko podrobnejše hidrometeorološke raziskave še niso obstajale. Kamni lakote so predvsem srednjeevropska značilnost, prisotna na teritoriju današnjih Nemčije, Češke, Avstrije in Madžarske. O njih je redno pisal tisk nekdanje Avstro-Ogrske, tudi slovenski, in objavljal fotografije ter grafike najpomembnejših kamnov po monarhiji. Zaenkrat še ni zabeleženo, da bi bili kamni lakote prisotni tudi na slovenskem ozemlju, je pa tisk poročal, da v reki Muri blizu Gradca obstajajo vsaj trije.