Žarko Zalokar se je rodil 8. marca 1925. Ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je kot 16-letnik šel peš s prostovoljci iz Ljubljane do Novega mesta. Nato so jih z vlakom preko Karlovca odpeljali v Zagreb, kjer so jih "razpustili", ker ni bilo orožja. On in člani njegove družine so delovali v Osvobodilni fronti (OF), v njihovem stanovanju je nekaj časa deloval radio Kričač. Leto dni je bil v Gonarsu, leto dni v Dachau, leto dni na Golem otoku in pred tem 23 mesecev v zaporu. Med drugim hrani dopisnice, ki so mu jih domači pisali v Gonars, hrani tudi pet številk »Dahavskega poročevalca«, glasila Jugoslovanskega narodnega odbora, ki so izšle v Dachau maja 1945. Hrani tudi šest pisem in tri dopisnice, ki mu jih je na Goli otok pisala mama. Iz poštnih ovojnic in dopisnic je razvidno, da so pošto na Goli otok v Ljubljani oddajali v poštni predal št. 17 ali pa pošiljali na pošto Bakar, poštni predal 12-L.

Žarko izhaja iz zdravniške rodbine Zalokar iz iz Metlike. Zdravniška rodbina Zalokar iz Bele krajine je tudi naslov prvega poglavja v knjigi njegovega brata dr. Jurija Zalokarja (roj. 1928) z naslovom Potovanje skozi čas, iz preteklosti v prihodnost z rodbinoma Kos in Zalokar (Radovljica, Didakta 2004). Njun oče dr. Alojz Zalokar in njegova žena dr. Ana Zalokar (roj. Kos) sta imela pet otrok: Jurija, Tatjano, Žarka, Ivana in Marka.

V omenjeni knjigi ni zgodbe Žarka Zalokarja, ker knjiga obravnava starejše prednike. Sedaj jo je Žarko Zalokar predstavil prvič, predvsem na pobudo njegovega zeta dr. Uroša Herleca in njegove žene Žive, hčerke Žarka Zalokarja.

Z Žarkom Zalokarjem se je v Ljubljani, 28. januarja 2025, pogovarjal Božidar Flajšman.

0:16 O družini, predvojno življenje, napad na Jugoslavijo, prostovoljec, okupacija, radio Kričač, Gonars, Dachau, konec vojne

51:00 Povojno obdobje: Mladinske delovne brigade, delo v Litostroju, Goli otok, življenje po vrnitvi iz Golega otoka

1:38:37 Zaključne misli: O Gonarsu, Dachau, Golem otoku, domobrancih, vlogi škofa Gregorija Rožmana in spravi