Namen prispevka je predstaviti nekaj osnovnih informacij in dokazov, povezanih s kmečko družino in kmetijo v alpskem prostoru Slovenije. Posebej se osredotoča na vzorce dedovanja, deljivost kmetij in velikost družine. Delitev in ne-delitev kmetij na dolgi rok se obravnavata kot kazalnika prisotnosti ‘Bauer’ modela nedeljivosti kmetij ali pa deljivega nasledstvenega sistema (z delitvijo kmetij med sinove). Poleg tega se z identificiranjem akterjev na kmečkem zemljiškem trgu razkrijejo nekateri dodatni vidiki lastninskih pravic nad zemljo vezani na družino in spol. Vprašanje velikosti kmečke družine v slovenskem alpskem prostoru obravnavam na podlagi podatkov iz davčnega popisa, izvedenega leta 1527 na Štajerskem, za začetek 19. stoletja pa na osnovi podatkov franciscejskega katastra za Julijske Alpe in Predalpe. Čeprav na ta način skicirana slika še zdaleč ni popolna in niti zadovoljiva, se na tej točki raziskav vsekakor zdi prej raznolika kot enotna, a vendarle s prevlado deljivega dedovanja in(dokaj) majhne družine.