Ko je cesar Karel VI. leta 1728 sprejel dedne poklonitve notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Koroške, Kranjske, Goriške, Gradiške ter pristanišč Trsta in Reke, je na poti med Postojno in Reko v nočeh s 14. na 15. ter z 18. na 19. september prenočil v Trnovem, danes delu Ilirske Bistrice. Za rekonstrukcijo cesarjevega potovanja in postankov na širšem področju občine Ilirska Bistrica so ključni zlasti trije viri, in sicer ceremonialni protokol, ki ga hrani Hišni, dvorni in državni arhiv na Dunaju, publikacija o kranjski dedni poklonitvi, ki jo je leta 1739 objavil Karl Seyfrid Perizhoffer, in potopis, ki ga je po letu 1735 pripravil Johann Adam von Heintz. Na podlagi slednjega vemo, da je cesar prenočeval v trnovskem župnišču ter da je imel kraj v tistem času težave s preskrbo z vodo, ki jo je bilo treba s čebri prinašati iz Bistrice.