Onesnaženost zraka v socialistični Sloveniji in vprašanje nesorazmerja med onesnaženostjo in onesnaževanjem zraka Okolje v Sloveniji je bilo v času socialistične Slovenije kot posledica dotedanjega ekonomskega in socialnega razvoja v celoti onesnaženo. Med degradacijskimi procesi je še posebej izstopala onesnaženost zraka z neposredno škodljivimi vplivi na zdravje ljudi, živali in vegetacijo, ter posrednimi na sestavo tal, kakovost vodotokov, obstojnost raznih materialov in na prehransko verigo. Na visoko stopnjo onesnaženosti so opozorile že prve kakovostnejše meritve koncentracij onesnaženosti zraka v drugi polovici 1960. let. Monitoring onesnaženosti zraka, ki se je v obravnavanem obdobju postopno vzpostavil kot odziv na vse večjo onesnaženost, je pokazal, da je bilo ozračje slovenskih mest najbolj onesnaženo konec 1960. let in na začetku 1970. let. Med najbolj onesnaženimi mesti z SO2, dimom in prašnimi delci so bila izrazito in zmerno industrijsko usmerjena mesta in mestna naselja. Za porazdelitev onesnaženosti zraka−imisije je bilo značilno, da ta ni bila v sorazmerju z onesnaževanjem−emisijo. Kot ključni dejavnik omenjenega nesorazmerja se kaže vpliv ne-antropogenih dejavnikov. Glavna ambicija prispevka je s posameznimi primeri onesnaževanja in onesnaženosti zraka orisati posebnosti slovenskega prostora, ki so botrovale nesorazmerju med onesnaževanjem in onesnaženostjo, med emisijo in imisijo, ter imisijo in degradacijo okolja.