Knjiga z naslovom Bela kuga označuje izraz, ki so ga v času med obema vojnama uporabljali v propagandne namene opozarjanja na zviševanje števila tajnih oziroma ilegalnih splavov. V času, ko je prevladovala pronatalistična drža med večino obstoječih institucij, ki so skrbele za javno moralo, so praksi predčane prekinitve nosečnosti nasprotovale. Katoliški tabor je razloge za manjšo rodnost in večje število splavov povezoval s teškimi socialnimi razmerami, predvsem pa z biološko in psihološko degeneracijo žensk. Temu so se nasproti postavili marksistični avtorji, ki so se v določenih, a ne v vseh primerih zavzemali za legalizacijo splavov. Liberalni tabor pa je večinoma politiziral s katoliškim taborom, a stališča glede splava so bila v tem taboru precej heterogena. Na takšne poglede so se odzvali tako v ženskih gibanjih, kot politiki in uradniki preko zakonodaje. Avtorica monografije je te in še mnoge druge vidike prakse ilegalnih splavov, analizirala in predstavila v svoji drugi samostojni monografiji, ki je izšla v zbirki Historia Založbe Univerze v Ljubljani. V pogovoru so sodelovale Ana Cergol, Meta Remec in Maja Vehar. Pogovor je povezoval Bojan Balkovec.