Ravna Gora (Srbija) in Dobrunska Rijeka (Bosna in Hercegovina), 3/4. 11. 2022. Dragoljub Draža Mihailović je bil med drugo svetovno vojno poveljnik Jugoslovanske vojske v domovini (oz. četnikov) in vojni minister. Po vojni je bil obsojen za vojne zločine in sodelovanje z okupatorjem ter ustreljen. V Dobrunski Rijeki (V Bosni in Hercegovini, tik ob srbski meji) smo obiskali Manastir Svetog Nikolaja, ki mu skupaj z okoliškim naseljem pravijo Draževina. Gre za kraj, ki se je pred preimenovanjem v Draževino imenoval Undrulja pri Višegradu. Manastir so začeli graditi leta 2004 na mestu prijetja Draže Mihailovića 13. marca 1946. Na dvorišču manastira stoji njegov kip. Gre za prvi spomenik četniškemu vodji, ki je bil izdelan leta 1991 v Beogradu, postavili pa so ga v vojni razrušenem Vukovarju. Iz Vukovarja so ga premestili v Brčko, odkoder so ga na podlagi zakona o spomenikih in simbolih kot protizakonitega umaknili in dokončno postavili pred omenjeni manastir Svetog Nikolaja. Dvorišče s spomenikom, skupaj z manastirom tvorita četniški spominski kompleks. Predstavnik manastira nam je povedal svoje videnje o nekdanjem poveljniku četnikov. Obiskali smo še Ravno goro v Srbiji, kjer mu je leta 1992 spomenik postavila politična stranka Srbsko gibanje obnove pod vodstvom Vuka Draškovića. Kip je izdelal kipar Dragan Nikolić. Predstavlja stoječega Dražo Mihailovića, oblečenega v vojaško obleko. V desni roki drži fajfo, pogled ima usmerjen v daljavo. Spomenik deluje kot neuspešen poskus zgledovanja po znanem Titovem kipu iz Kumrovca, ki ga je izdelal kipar Anton Auguštinčić. Auguštinčićev kip je umetniško delo, ki izraža Titovo moč, skrb in zamišljenost vojaškega komandanta. Kip Draže Mihailovića ne izraža te moči, vodja četnikov je prikazan v precej sproščenem, zamišljenem položaju, ki se ujema z romantičnim prikazovanjem »čiča Draže«, kot so ga imenovali njegovi pristaši, nemočnim pred tokom zgodovinskih dogajanj. Pri spomeniku se vsako leto 13. maja, na razglašeni dan četniškega upora proti Nemcem 1941, zbirajo pripadniki četniškega gibanja. Postavitev spomenika je bila protizakonita in predstavlja enega od najmočnejših znakov začetka procesa revizije zgodovinskega spomina v Srbiji. Spremenjeni odnos do interpretacij druge svetovne vojne so zagovarjale nekatere politične stranke, država pod vladavino Slobodana Miloševića, pa je dopuščala nezakonite aktivnosti pri poveličevanju Draže Mihailovića. V bližini spomenika so leta 1998 zgradili cerkev Svetega Đorđa, leta 2000 pa še četniško-ravnogorski spominski dom (muzej), tako, da je celoten prostor dobil spominski značaj.