Avtorica v prispevku predstavi kompleksno pot razvoja ter evolucijo univerzalno in modularno zasnovanega kioska K67 − znamenitega rdečega kioska slovenskega arhitekta in industrijskega oblikovalca Saše Janeza Mächtiga od njegove zasnove v drugi polovici 60. let, nadgradnje in specializacije glede na funkcijo v 70. letih, do današnjega posodabljanja v interaktivni samooskrbni večnamenski kiosk za enaindvajseto stoletje K21. Kiosk K67 − izdelek urbane ulične industrijsko oblikovane arhitekture je nastal pod vplivom tedaj aktualnih arhitekturnih gibanj zaradi naraščajočih potreb mesta in razvoja urbanih storitvenih dejavnosti. Mini cestna arhitektura, v katero so umeščali prodajalne časopisov, tobaka, hrane, manjše delavnice, cvetličarne, blagajne za plačilo parkirnine in nakup vstopnic, informacijske pisarne, turistične poslovalnice, vratarnice ipd., je poleg splošne urbane kulture nekdanjega jugoslovanskega prostora postala tudi del urbanega prostora bivših vzhodno evropskih socialističnih držav in kultni izdelek ter del kolektivne zavesti in spomina.