Razlike med ljudmi so koristne in zaželene, zato so temelj svobodnih družb. A to ne velja za vse razlike na vseh ravneh. Kulture se v pomembni meri razlikujejo v rangiranju razlik, tiste, ki v konkretni družbi veljajo za cenjene, se vzpodbujajo z nagrajevanjem in neenakim porazdeljevanjem najpomembnejših in omejenih družbenih dobrin, kot so bogastvo, moč in ugled. Ko se to dogaja v tolikšni meri, da se celotne skupine ljudi dvignejo nad druge skupine prebivalstva, takrat nastalo razdaljo med njimi opisujemo s terminom družbena neenakost. Vprašanje v vseh družbah in vsakršnih kulturah je, do kod (in na katerih področjih) je neenakost še dopustna in od katere stopnje dalje je škodljiva. Ta problem v kapitalističnem sistemu reguliramo s socialno državo, brez katere kapitalistično gospodarstvo ni mogoče.