logo

/

Periodicals

/

Razprave in gradivo

Izključitev prekmurskih Madžarov iz agrarne reforme na osnovi podatkov popisa o maternem jeziku iz leta 1921


Author(s):Attila Kovács
Co-author(s):Boris Jesih (odg. ur.), Mitja Žagar (gl. ur.)
Leto:2002
Publisher(s):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Language(s):slovenščina
Type(s) of material:text
Files (1)
Name:Razprave_in_gradiva-41.pdf
Size:13.98MB
Format:application/pdf
Open
Download
Description
Pripadniki manjšin v Jugoslaviji so bili v času med obema vojnama izključeni iz pridobitve agrarne reforme, kljub temu, da uredbe in zakoni, ki so urejali pravno podlago reforme, take klavzule niso vsebovali. Dejstvo o izključitvi pripadnikov manjšin omenja skoraj vsaka študija, ki obravnava agrarno reformo na področju Jugoslavije v času med letoma 1918-1941. Na vprašanje, na osnovi česa so določili narodono pripadnost ljudem, ostaja neznano še dandanes. V študiji avtor predstavlja, kako je Okrožni agrarni urad iz Maribora - ki je upravljal agrarno reformo v Prekmurju - uporabil rezultate popisa iz leta 1921z namenom, da bi na osnovi podatkov, ki se nanašajo na materni jezik, pripadnike prekmurskih madžarov izključili iz agrarne reforme.
Metadata (11)
  • identifierhttps://hdl.handle.net/11686/4889
    • title
      • Izključitev prekmurskih Madžarov iz agrarne reforme na osnovi podatkov popisa o maternem jeziku iz leta 1921
    • creator
      • Attila Kovács
    • contributor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
      • Mitja Žagar (gl. ur.)
    • subject
      • 1918-41
      • Jugoslavija
      • agrarne reforme
      • manjšine
      • Prekmurje
      • 1918-41
      • Yugoslavia
      • agrarian reform
      • minorities
      • Prekmurje
    • description
      • Pripadniki manjšin v Jugoslaviji so bili v času med obema vojnama izključeni iz pridobitve agrarne reforme, kljub temu, da uredbe in zakoni, ki so urejali pravno podlago reforme, take klavzule niso vsebovali. Dejstvo o izključitvi pripadnikov manjšin omenja skoraj vsaka študija, ki obravnava agrarno reformo na področju Jugoslavije v času med letoma 1918-1941. Na vprašanje, na osnovi česa so določili narodono pripadnost ljudem, ostaja neznano še dandanes. V študiji avtor predstavlja, kako je Okrožni agrarni urad iz Maribora - ki je upravljal agrarno reformo v Prekmurju - uporabil rezultate popisa iz leta 1921z namenom, da bi na osnovi podatkov, ki se nanašajo na materni jezik, pripadnike prekmurskih madžarov izključili iz agrarne reforme.
    • publisher
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • date
      • 2002
    • type
      • besedilo
    • language
      • Slovenščina
    • isPartOf
    Seznam literature v delu (14)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    203Sajti, Eniko A.Kenyszerpályán. Magyarok Jugoszláviában 1918-1941Szeged1997
    203Čepič, ZdenkoAgrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji (1945-1948)Maribor1995
    203Erić, MilivojAgrarna reforma i kolonizacija u Jugoslaviji 1918-1941Sarajevo1958
    203Gaćeša, NikolaAgrarna reforma i kolonizacija u BačkiNovi Sad1968
    203Gaćeša, NikolaAgrarna reforma i kolonizacija u Banatu 1918-1941Novi Sad1972
    203Gaćeša, NikolaAgrarna reforma i kolonizacija u Sremu 1918-1941Novi Sad1975
    203Galántai, JózsefTrianon és a kisebbségvédelemMaecenas1989
    203Göncz, LászlóA muravideki magyarság 1918-1941Lendva2001
    203Janša, OlgaAgrarna reforma v Sloveniji med obema vojnamaZgodovinski časopis1964
    203Jerič, IvanMoji spominiMurska Sobota2000
    203Kokolj, MiroslavPrekmurski Slovenci 1919-1941Murska Sobota1984
    203Kovács, AttilaFöldreform és kolonizáció a Lendvavidéken a két világháború között : doktorska disertacija2002
    203Kovács, AttilaMadžarsko-slovenska jezikovna meja ter trianonska mejaPokrajina ob Muri in trianonska mirovna pogodba, Lendavski zvezki2000
    203Prepeluh, AlbinNaš veliki socialni problem - agrarna reformaLjubljana1933