Revijo Kronika je med njenim »potepanjem« po Sloveniji pot tokrat zanesla v Spodnjo Savinjsko dolino. Območje, ki je bilo predmet raziskovanja, obsega šest občin: Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Omenjeni prostor so med drugim zaznamovali bogata zgodovina, hmeljarstvo pa tudi številne poplave, ki jih je »zakrivila« reka Savinja. Neukročena reka je v preteklosti nemalokrat povzročila milijonsko škodo, analiza poplave iz leta 1954 pa velja celo za začetek celovitejšega preučevanja naravnih nesreč na Slovenskem. Kljub temu je Spodnja Savinjska dolina prijetna za bivanje. Njene prednosti in ugodnosti so poznali in cenili še stari Rimljani. Tu je uspevalo kar nekaj njihovih naselbin, med katerimi je bila najpomembnejša seveda znamenita Celeia, medtem ko je širše območje doline predstavljalo njeno podeželsko zaledje. O rimski prisotnosti na tem območju pričajo številni in bogati arheološki ostanki, in to ne le tisti najbolj poznani iz Šempetra, temveč tudi iz drugih okoliških najdišč. Katera so ta najdišča in kaj vse lahko razberemo iz dvatisočletnih ostankov, je v svojem prispevku predstavila Julijana Visočnik.