Predavanje bo govorilo o problemu združitve slovenskega etničnega ozemlja, t. j. uresničitvi nacionalnega programa Zedinjene Slovenije (nastal je že v revolucionarnem letu 1848) v času druge svetovne vojne. Po začetnem šoku po okupaciji in razkosanju so Slovenci vse svoje upanje stavili na zmago zaveznikov. Pri tem so ob dejstvu, da so bili vsi sosednji narodi v nasprotnem taboru, računali, da obstaja možnost uresničitve Zedinjene Slovenije. Vendar se je kmalu izkristaliziralo spoznanje, da bo uresničitev programa Zedinjene Slovenije, predvsem zaradi mednarodnega političnega razmerja sil v tem delu Evrope, znatno težja, kot so si sprva predstavljali. Rezultat prizadevanj za Zedinjeno Slovenijo je bila priključitev pretežnega dela Primorske po vojni, ki ga je izbojevalo odporniško gibanje pod vodstvom KPS(J). Ker druga svetovna vojna v Evropi ni imela za rezultat radikalnih sprememb družbeno-politične kartografije, je spremembo zahodne meje po vojni treba v kontekstu evropskega med- in povojnega razvoja razumeti predvsem kot veliko izjemo.