Na podlagi pregleda dveh fondov personalnim map (SI_ZAL_LJU/0494 Mesto Ljubljana, Personalni spisi in SI AS 68, KBUDB – Upravni oddelek) bodo predstavljene spremembe v zaposlovanju žensk v uradniškem poklicu med leti 1900– 1940. Sprva bodo prikazani kvantitativni kazalci, ti bodo pokazali splošne trende v zaposlovanju znotraj posameznega obdobja in nekatere demografske značilnosti žensk, ki so se zaposlovale v tem poklicu (starost, kraj rojstva, socialna mobilnost, poročni stan). Ob kvantitativnih bomo predstavljeni tudi kvalitativni vidiki s pričevanji o življenju žensk, ki so se zaposlovale v javni upravi. Njihove usode povezujejo skupne značilnosti, ki jih bomo umestile v procese usmeritve srednjega razreda k zaposlovanju v terciarnih dejavnostih oziroma v javni upravi. Kot posledica tehnične revolucije v telekomunikacijah in razširitvi funkcij javne administracije, sprememb v družini in emancipaciji žensk, je vse več mladih deklet ob podpori očetov odhajalo v službo. Prišlo je do feminizacije uradniškega poklica. Vendar pa, pomembni politični dogodki zelo različno zaznamujejo in določajo usode žensk, zaposlenih v uradništvu. Spremembe v političnih režimih, vzpostavljanje nacionalnih držav, vojne, vse to pripomore k presenetljivim odločitvam o nacionalnih konverzijah, umikih v zasebnost. Predvsem pa nas bo zanimalo, kako se je dejstvo, da so ženske orale ledino na enem izmed področij zaposlovanja, reflektiralo v njihovem življenju.