Kako so z ustanovitvijo nove državne tvorbe, Države SHS in nato Kraljevine SHS, povezani pravniki in kako je s tem procesom povezana ustanovitev Pravne fakultete? Kdo so bili člani slovenske vlade v novembru 1918? Kateri pravniki in s katerimi kariernimi izkušnjami v razpadli Avstro-Ogrski so bili dejavni v vladi, v okviru fakultete in nasploh v politiki? Na kakšne načine in na podlagi katerih prepričanj ter vizij? Kakšen je bil razkorak med politično realnostjo in pravnimi okviri – tistimi, ki so razpadali in tistimi, ki so jih šele vzpostavljali? Kateri so relevantni mednarodnopravni, ustavno-, upravno-, a tudi zasebnopravni vidiki vzpostavitve novih razmerij po razpadu Avstro-Ogrske? Kako je izgledala in kako je delovala izvršna oblast pred letom 1918 in kako kasneje? Katere vzporednice se ponujajo z obdobjem druge svetovne vojne in z obdobjem razpadanja Jugoslavije? Stota obletnica razpada habsburške monarhije in oblikovanja Narodne vlade SHS ter bližajoča se obletnica nastanka ljubljanske univerze s Pravno fakulteto ponujata prvovrstno spodbudo za iskanje odgovora na zgoraj zastavljena vprašanja. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in na Inštitutu za novejšo zgodovino smo se zato odločili, da pripravimo znanstveni posvet, kjer bomo skušali osebe, procese in kontekste med pravom in politiko kar najbolj vsestransko osvetliti.