V prispevku avtorica s pomočjo arhivskega gradiva, tiskanih virov, časopisja in (spominske) literature predstavi problematiko preskrbe s hrano, ki je prebivalce Ljubljane pestila že od konca 30. let 20. stoletja, še posebej od začetka okupacije, ko je nova državna meja od prestolnice odrezala njeno zaledje na severu, oziroma od začetka leta 1942 - obžičenja, ko je mesto, preplavljeno s tisoči beguncev, izgubilo vez tudi s svojo ostalo neposredno okolico. Prikaz stanja (racionirane) preskrbe je nadgrajen z dokumenti, nasveti, recepti, ki vsaj delno odgovorijo na vprašanje, kaj so Ljubljančani jedli v času druge svetovne vojne.