Zgodovina škofije v Krki na Koroškem, ki je imela s svojimi obsežnimi zemljiškimi posestvi na Štajerskem južno od Drave, s kartuzijanskim samostanom v Jurkloštru, katerega prva ustanoviteljica je bila, in nenazadnje z generiranjem kasneje nacionaliziranega kulta sv. Heme Krške, pomembno mesto tudi v slovenskem prostoru in zgodovini, vsekakor ni potekala v tirnicah in na način, ki bi ga lahko označili za običajnega. Izjemnost, ki je opredeljevala njeno zgodovino kot tudi njen položaj znotraj katoliške cerkve, je bila krški škofiji določena že z njeno ustanovitvijo leta 1072. Salzburški nadškof Gebhard, ki je zaradi ustanovitve nove škofije razpustil komaj generacijo predtem v življenje priklican ženski samostan ustanoviteljice Heme Krške, je uspel pridobiti od papeža Aleksandra II . in kralja Henrika IV . soglasje, da ustanovi na poljubnem mestu svoje dijeceze škofijo, katere škof bo pri tem fungiral kot njegov vikar. Izjemno je pri tem bilo, da je salzburškemu nadškofu pripadla izključna pravica, da je brez sodelovanja papeža in kralja izbral in umestil krškega škofa, mu podelil spiritualije in regalije, ter ga po potrebi lahko tudi odstavil...