Dr. Mihajlo Rostohar, je v slovenski zgodovini postal znamenit zlasti z nastopom na balkonu Deželnega dvorca v Ljubljani 29. 10. 1918 - zamahovanjem meča, odrekanju zvestobe Avstriji in prisegi v imenu vojaštva novi državi Jugoslaviji. Nedvomno je bil človek velikih in raznovrstnih sposobnosti. Psiholog in znanstvenik mednarodnega slovesa ter eden utemeljiteljev psihologije na Slovenskem je bil že od dijaških let narodno zaveden Slovenec. Že 1907 je v Pragi javno podprl zahtevo po slovenski univerzi ter vse do njene ustanovitve požrtvovalno delal zanjo. V začetku 20. stoletja je kot politik sodeloval pri narodno-radikalnem gibanju, bil je pristaš Masarykovih idej ter podpiral vključitev Slovencev med druge slovanske narode na enakopravni osnovi. Leta 1919 je bil med pobudniki za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani , sestavil je poslovnik, pripravil prvi statut ljubljanske univerze in načrt za ustanovitev psihološkega inštituta. Kljub vsemu temu ni bil izbran za profesorja, zato je odšel v Brno. Razlogi za Rostoharjev odhod iz Ljubljane niso povsem jasni. Prav tako ni povsem jasno koliko je na to vplival kazenski proces, ki je bil sprožen zoper njega zaradi suma poneverbe velike količine denarja, ki naj bi si ga prilastil v času ko je še aktivno služboval kot častnik v vojski države SHS. V prispevku bomo osvetlili nekaj podrobnosti, ki izhajajo iz kazenskega spisa zoper Mihajla Rostoharja, na katerem so slonele obtožbe na njegov račun, da se je v določenem času omadeževal z okoriščanjem in zlorabo uradnega položaja oz. vojnim dobičkarstvom.