V prispevku bo predstavljen vpliv prve svetovne vojne na prehrano in prehranjevalne navade prebivalcev v avstro-ogrskem zaledju soškega bojišča. Vojna je prinesla pomanjkanje, militarizacijo gospodarstva in številne spremembe v vsakdanjem življenju vojakov in civilistov obeh spolov in vseh starosti. Zbrano gradivo priča o veliki prehranjevalni krizi, ki je občasno prešla v lakoto in globoko posegla v prehranjevalne navade in medčloveške odnose. Slabo leto po atentatu na habsburškega prestolonaslednika se je , maja 1915, vojna začela tudi na zahodnem robu slovenskih dežel. Določanje najvišjih dovoljenih cen žitu in moki se je v Avstro-ogrski začelo že l. 1914, a kljub temu so cene hrane do konca vojne neizprosno naraščale. Lakota je pritiskala na nižje sloje, begunce in tudi vojake. Za številna živila, kot je npr. mleko, so bile prepisane posebne omejitve. Vse to je posledično vplivalo na spremembe dnevnih jedilnikov in družabnih navad. Prispevek bo narejen na podlagi zbranega arhivskega, časopisnega, spominskega gradiva, dnevnikov, korespondence, mestnih in krajevnih kronik in izbrane strokovne literature o obravnavani temi.