Ko smo pred desetimi leti ob življenjski obletnici počastili Milico Kacin Wohinz (s člankom Nevenke Troha tudi Zgodovinski časopis 54/2000, 277–284), je voščila in priznanje za njeno življenjsko delo spremljala želja, da bi tudi v novem obdobju svojega življenja, ohranila svojo ustvarjalno voljo in moč. Naše želje in upanja je, kot po desetih letih ugotavljamo, bogato uresničila z novimi knjigam, razpravami, članki, referati, razgovori v sredstvih javnega obveščanja, z vodenjem raziskovalnih nalog in še vsem drugem, kar tesno spremlja dnevno življenje zgodovinarja take razsežnosti, kot ga predstavlja naša jubilantka. Desetletni beri, ki ima globoke korenine in temelje v predhodnem razdobju, naj bo posvečena naša pozornost.